Voda, na primer, je lahko v naravi v trdnem (led), tekočem (tekoča voda) ali plinastem (vodna para oz. vodni hlapi) agregatnem stanju. Delci vode so v ledu, tekoči vodi ali v vodnih hlapih enaki.
Trdne snovi imajo določeno obliko in prostornino. Delci trdne snovi so zelo blizu skupaj, se ne morejo gibati, lahko le nihajo sem ter tja. Mednarodna oznaka za snov v trdnem agregatnem stanju je (s) – angl. solid.
Na animaciji je prikazano nihanje delcev vode v ledu.
Na animaciji je prikazano gibanje delcev vode v tekoči vodi.
Pri višji temperaturi se delci v tekočini gibljejo še hitreje. Njihova energija postane tako velika, da premaga privlačne sile med delci v tekočini in tekočina začne prehajati v plinasto agregatno stanje. Proces se imenuje izparevanje, iz tekočine nastane plin. Obratni proces (prehod iz plinastega v tekoče agregatno stanje) imenujemo kondenzacija.