Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Znanstveniki so že od nekdaj skušali razvrstiti elemente v sistem. Prvotni sistemi so elemente razvrščali v sistem po naraščajoči atomski masi. Danes uporabljamo periodni sistem, v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočem vrstnem številu. Vrstno število je enako številu protonov v jedru oziroma številu elektronov v elektronski ovojnici.

V periodnem sistemu je sedem period in osem glavnih skupin. Vsak element ima svoje ime in simbol, ki je enočrkovni ali dvočrkovni. Simboli elementov so mednarodno dogovorjeni in so izpeljani iz latinskih besed. Elemente v periodnem sistemu lahko glede na lastnosti razdelimo v tri večje skupine: kovine, nekovine in polkovine. Zgradba atomov vpliva na njihove lastnosti, ki se periodično spreminjajo. Atomski polmer v skupini narašča, po periodi pa se od leve proti desni zmanjšuje.

O imenih in simbolih

Švedski kemik Jöns Jakob Berzelius je uvedel preprost način označevanja elementov, ki ga uporabljamo še danes. 

Vsak element ima svoje ime in simbol.


Jöns Jakob Berzelius (1779–1848)

Izvor imen je zelo raznolik. Nekateri elementi so poimenovani po:

- zemljepisnih pojmih (npr. renij – po reki Ren; germanij – podržavi Nemčiji (Germany)),

Prometej človeštvu<br>prinaša ogenj

- bogovih in mitoloških bitjih (npr. prometij – Prometej je mitološki junak, ki je bogovom ukradel ogenj in ga daroval ljudem),

- lastnostih (npr. jod – iz starogrške besede iódes, kar pomeni vijoličast; klor - iz grške besede chloros, kar pomeni zelen),

- znanstvenikih (npr. nobelij – po Alfredu Nobelu),
- planetih (npr. uran, neptunij, plutonij).

 

<NAZAJ
>NAPREJ58/264