Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek


Množice označujemo z velikimi črkami. Člane množice imenujemo tudi elementi množice. Množico opišemo tako, da v zavitem oklepaju naštejemo vse člane (elemente) množice.

Množico sestavljajo elementi, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglejmo si, kako elemente razporedimo v množice in kako množico zapišemo. Povleci točko.


Vrstni red navajanje elementov v množici ni pomemben

Množica $\rm A$ je enaka množici $\rm B$, če obe množici sestavljajo isti elementi. Da sta množici enaki, zapišemo $\rm A = \rm B$.


Zapis a $\in\rm {C}$ preberemo: a je element množice $\rm {C}$.  Znak $\in$ pomeni je element.
Zapis k $\notin\rm{C}$ preberemo: k ni element množice $\rm {C}$.  Znak $\notin$ pomeni ni element.

Množico $\rm {B}$, za katero velja, da je vsak njen element tudi element množice $\rm A$, imenujemo podmnožica množice $\rm {A}$. Znak za podmnožico je $\subset$. $\rm {B}$ je podmnožica množice $\rm {A}$ zapišemo: $\rm{B}\subset \rm {A}$.

Množice lahko grafično prikažemo na različne načine.

<NAZAJ
>NAPREJ6/500