Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nekatere glive živijo v sožitju z brstnicami

Sožitje gliv in rastlin brstnic imenujemo mikoriza. Glive delujejo kot nekak razširjen koreninski sistem. Glive rastlino oskrbujejo predvsem s fosforjem in dušikom, v sušnem obdobju pa tudi z vodo. Glive iz rastlin privzemajo organske snovi, predvsem ogljikove hidrate. Mikoriza je prisotna pri 80 % vrst raziskanih višjih rastlin. (Se še spomniš iz 6. razreda, katere rastline uvrščamo med višje?) Če rastlina ne bi živela v sožitju z glivami, bi sprejemala veliko manj mineralnih snovi, zaradi česar bi bila njena rast veliko počasnejša.

Sožitje sadike smreke in glive. Preplet belih nitk je podgobje glive, s katero drevo živi v sožitju. Predstavljaj si, kako obsežen je preplet hif pri velikem drevesu, če jih je toliko že pri majhni sadiki.

Dejavnost

V poletnih ali jesenskih mesecih naberi nekaj primerkov gob in jih poskusi določiti na podlagi določevalnega ključa. Pomagaj si s slikovnimi ključi. Pri določanju gob bodi previden, saj so nekatere med njimi lahko zelo strupene. Po določanju si temeljito operi roke, gobe pa odnesi nazaj v gozd.

Zakaj ne uničujemo gob?

Kadar se sprehajamo po gozdu ali nabiramo gobe, nikoli ne uničujemo neužitnih ali strupenih gob, saj s tem škodujemo tudi drevesom, s katerimi so v sožitju. Ko teptamo rastišče gob, poškodujemo podgobje in s tem zmanjšamo ali prekinemo pretok snovi, ki si jih izmenjujeta drevo in gliva.

Rdeče mušnice so naše najbolj znane strupene gobe. Ob zaužitju povzročajo bolečine v trebuhu, slabost, drisko, pretirano znojenje in slinjenje. Nekatere glive se razraščajo v krogih. Take kroge so imenovali čarovniški krogi, ker si niso znali razložiti njihovega nastanka. Sedaj vemo, da se micelij postopoma širi iz kroga navzven, z mesta kjer zmanjkuje hranilnih snovi, na mesto, kjer jih je še dovolj.

Ali veš, kakšen odnos  je sožitje?

<NAZAJ
>NAPREJ133/332