Posreden vpliv človeka na okolje

Vnos okolju škodljivih ali nevarnih snovi

S prekomerno izrabo virov ali vnosom nekaterih snovi v okolje ljudje spreminjamo nežive dejavnike okolja. Takšna dejavnost lahko močno spremeni razmere v ekosistemu in s tem poruši naravno ravnovesje. Zato lahko na tem območju izumrejo številne vrste (npr. zastrupitev potoka z gnojnico) ali se preveč razmnožijo le nekatere vrste, ki zatrejo druge vrste (npr. z vnosom odplak se lahko preveč razmnožijo alge, ki se razmnožujejo hitreje od drugih rastlin).
Glavni viri vnosa snovi v okolje so vnos odplak in gnojil v vodotoke, vnos umetnih gnojil in škropiv na kmetijske površine, ki jih padavine postopoma sperejo v podtalnico, izpusti snovi pri industrijskih procesih, iz termoelektrarn in iz človeških bivališč, izpušni plini vozil ...
Več o onesnaženju boš izvedel v naslednji enoti, v enoti 'Glavni vzroki onesnaženja'.

Razmisli, kaj se zgodi z odpadki, ki jih odvržemo v koš ali odpadnimi vodami, ki jih spustimo v kanalizacijsko omrežje.

Vnos tujerodnih vrst

Z vnosom tujerodnih (alohtonih) vrst živih bitij v nek ekosistem so lahko ogrožene domače (avtohtone) vrste.

Oglej si nekaj tujerdonih vrst živih bitij pri nas

Želva rdečevratka, ki izvira iz jugozahoda ZDA, je priljubljen hišni ljubljenček. Žival zraste do 25 centimetrov in ter potrebuje veliko prostora in nege, zato so jih nekateri lastniki brez premisleka izpustili kar v naše ekosisteme, kjer ogroža avtohtono močvirsko sklednico. Plen rdečevratk je enak kot plen močvirske sklednice. Ker je rdečevratka večja od močvirske sklednice, lažje brani 'svoj' teritorij, kjer živi in se prehranjuje in s tem močvirski sklednici odvzema življenjski prostor in hrano. Zaradi tega je pomembno, da tujerodnih vrst ne spuščamo v naravo, temveč se o tem posvetujemo s pristojnimi institucijami.

0403_tujerodne_vrste_zelva_rdecevratka.jpg<>Želva rdečevratka, ki izvira iz jugozahoda ZDA, je priljubljen hišni ljubljenček. Žival zraste do 25 centimetrov in ter potrebuje veliko prostora in nege, zato so jih nekateri lastniki brez premisleka izpustili kar v naše ekosisteme, kjer ogroža avtohtono močvirsko sklednico. Plen rdečevratk je enak kot plen močvirske sklednice. Ker je rdečevratka večja od močvirske sklednice, lažje brani 'svoj' teritorij, kjer živi in se prehranjuje in s tem močvirski sklednici odvzema življenjski prostor in hrano. Zaradi tega je pomembno, da tujerodnih vrst ne spuščamo v naravo, temveč se o tem posvetujemo s pristojnimi institucijami.

0403_tujerodne_vrste_babuska.jpg<>Babuška je tujerodna vrsta, ki se uspešno razmnožuje in tekmuje za hrano z domačimi vrstami in jih zaradi tega ogroža.

0403_tujerodne_vrste_soncni_ostriz.jpg<>Sončni ostriži se prehranjujejo z ikrami in ribjimi mladicami ter s tem ogrožajo domače vrste.

0403_tujerodne_vrste_ameriski_somic.jpg<>Ameriški somič se, podobno kot sončni ostriž, prehranjuje z ikrami in ribjimi mladicami.

0403_tujerodne_vrste_skoljka_trikotnicarka.jpg<>Školjke trikotničarke se v novem okolju uspešno množijo, saj nimajo naravnih plenilcev. Kjer so se močno namnožile (npr. v Blejskem jezeru) vplivajo na prehranjevalne verige, saj zaradi njihovega načina prehranjevanja (filtriranja vode) upade količina planktona, poveča pa se delež razkrojevalcevki se prehranjujejo z iztrebki školjk.

Razmisli, kako bi preprečil vnos tujerodnih živalskih vrst v naravno okolje. Kako bi ukrepal, da bi zmanjšal število osebkov že vnesenih tujerodnih vrst v naravno okolje?