Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Anton Tomaž Linhart: Županova Micka

Preberi besedilo. Ob dotiku manj znanih besed/besednih zvez se ti bodo prikazale razlage pomenov ali prevod v sodobni jezik.

Osebe
Tulpenheim, en žlahtni gospod
Šternfeldovka, ena mlada bogata vdova
Monkof, Tulpenheimov prijatelj
Jaka, župan
Micka, njegova hči

Anžè, Mickin ženin
Glažek, en šribar
 
Prvi akt, prvi nastop
Dvorišče pred županovo hišo; doli se začne gozd, na drugi strani je pólje in se daleč vidi.

Jaka: Ljubezniva Micka, povej mi vendar, zakaj Anžéta nočeš? Ali ni on en lep, {zali;lepi} fant? Ali nima lepe hiše, lepih njiv; živinico {pak;pa} tako, {de;da} se človeku srce smeje, kadar jo vidi?
Micka: Oča, povejte meni, zakaj vi kislega vina radi ne pijete?
Jaka: Šema! Zato, ker mi ne diší!
Micka: Prov! Jest tudi Anžéta nočem, zato ker mi ne dopade.
Jaka: Ti {šentano;presneto} deklè, zdej si me plačala. Ampak čakaj, zdaj jest tebe prašam, zakaj tebi Anžè ne dopade?
Micka: Zato, ker mi ne {dopade;je všeč}.
Jaka: Imaš spet prov. Dekle, ti imaš več pameti koker tvoj oča. No, jest te bom več prašal; pak vendar, Micka, Anžè je le zali fant! Micka, stôri mi to veselje in {vzemi ga;poroči se z njim}!
Micka: Ker mi pak ne dopade.
Jaka: Tok stôri, de ti bo dopadel!

Micka: Koku bom to storila?
Jaka:
Lohka, če le hočeš.
Micka:
De bi le Anžè tak {hrust;zelo močan človek} ne bil – on je toku grób.
Jaka: Kaj? Grób? Kaj ti je storil? Govôri, Micka – de te vendar! Grób, praviš?
Micka: Ja, prov grob je. On me per plesu okol pasa prime, de mi vsa rebra pokajo, in kader narazen gremo, me toku stisne, de dolgu dolgu ne morem prsta ganiti.
Jaka: Deklè, meni se vse zdi, de on to iz lubezni stori.
Micka: On mi nikdar nič lepega ne pove.
Jaka: Koku to meniš?
Micka: No ─ on mi nikdar ne reče, de na mojih licah rožce cvetó.
Jaka: Rožce?
Micka: De {Kupído;bog ljubezni} v mojih očeh sedi in v njega strelja.
Jaka: Micka! (Se čudi.)
Micka: De je moj obraz toku jasen koker nebo, moj {živòt;postava} tako raven koker ena smreka.
Jaka: Micka!
Micka: De je moje petje tako lepó koker od ene {tičce;ptičice}. Od tega on meni nikoli nič ne pove; koku ga bom jest tedej lubila?
Jaka: Micka, {ako;če} bi jest ne vedel, de si pametna, bi {te zdej za noro držal;bi te imel za noro}. Zlodej me vzemi, če sem jaz tvoji rajnki materi kaj takiga povedal, in vendar sem jo lubil. Pak kaj se že v tridesejtih lejtih ni {prebrnilo;spremenilo}! Morebiti je tudi v ljubezni ena nova {šega;navada, običaj} {gori prišla;se je uveljavila, postala moderna}. No, ti moreš bolj vedeti koker jest. Vendar, Micka, ti bi meni eno veliko veselje storila, ko bi Anžéta vzela. Poglej, moji lasje že sivi {ratújejo;postajajo}! Kdo ve, koku dolgo bom še živel. Jest bi tebe rad preskrbleno videl. {Pak;pa} saj si pametna, ti boš že vedela, kaj imaš storiti. Pak vendar, Anžè je le en zali fant. Jest bom en malu na póle stopil; sonce bo skorej doli. Prinesi tačas en {glaž;kozarec} vina gori!

(Besedilo se nadaljuje na naslednji strani.)

<NAZAJ
>NAPREJ294/463