Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Preizkus znanja 1

Preberi besedilo in reši naloge od 1 do 22.

Jabolko ni padlo daleč od drevesa

Ni Apple, je pa jabolko. Proizvod, ki ni visokotehnološki, pa vendar je podjetju Evrosad prinesel naziv dolenjsko-posavske gazele leta. Njihova jabolka jedo tudi šejki v Dubaju! Leta 1995 je Ivan Kozole, direktor Agrokombinata Krško, dobil ukaz, da sadjarsko dejavnost ukine, a se tej zahtevi ni uklonil. Ustanovil je svoje podjetje, tradicijo pa je nato nadaljeval njegov sin Boštjan Kozole, ki je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa in je najzaslužnejši, da krško podjetje danes izvozi kar dve tretjini svoje letine.

Težko je verjeti, da lahko s tako preprostim pridelkom, kot je jabolko, osvojiš svet. Kaj je skrivnost uspeha?

Gre za zelo občutljivo dejavnost. Če samo eno leto malo popustiš, je to težko nadomestiti. V našem primeru gre za dejavnost, ki ima v Sloveniji večdesetletno tradicijo.

Vsekakor je bilo smiselno, da ste začeli osvajati tuja tržišča. Kako se je vse skupaj začelo?

Ob vstopu v Evropsko unijo sta se hrvaški in bosanski trg čez noč zaprla. Na drugi strani se je pojavila priložnost na skupnem trgu Evropske unije, kjer pa nismo imeli tako rekoč nobenih izkušenj. Šel sem v svet. To je bilo ključno. Ob neki priložnosti sem Chrisa Whita, urednika najpomembnejše svetovne sadjarske revije, vprašal, ali mi lahko pomaga s kontakti v Avstriji in Nemčiji, on pa mi je na pol v šali predlagal Anglijo, ki je vedno slovela kot najzahtevnejši trg za sadje in zelenjavo. Ob dejstvu, da uvozijo 80 odstotkov jabolk, sem videl priložnost, čeprav sem vedel, da bodo potrebni visoki standardi. Oblikovali smo ekipo in jeseni 2004 nam je uspelo pripraviti prvi kamion.

Koliko jabolk zdaj prodate v Angliji? 

Leta 2004 smo prodali 51 ton jabolk, sedem let kasneje pa smo presegli mejo dveh milijonov kilogramov.

Kaj pa Dubaj? Kako ste prišli tja?

Iz Dubaja oz. Bližnjega in Srednjega vzhoda smo imeli povpraševanje že leta 2009, a nismo bili sposobni pakirati za ladijski tovor. Z graditvijo novega sortirno-pakirnega centra leta 2010 se nam je odprla tudi ta možnost in jeseni 2011 smo poslali prve zabojnike v Dubaj k partnerju, ki poskrbi, da so naša jabolka v 18 državah.

Kako poskrbite za ustrezen prevoz jabolk na oddaljena tržišča?

V zabojnikih je posebna klima, torej temperatura in vlaga. Zato ni razlike in je tako, kot če bi bila jabolka v hladilnici. Enaka jabolka, kot so na slovenskem trgu, gredo tudi v Dubaj.

Katera sorta jabolk je najpopularnejša?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sorta royal gala najzanimivejša. Prodajamo jo lahko na vseh trgih. Poleg tega pa odlično uspeva na slovenskih tleh.

Zakaj ste prav pri tej sorti tako uspešni?

Ni stvar znati ali ne znati, veliko je odvisno od klime in zemlje. Pokazalo se je, da pri tej sorti, ki jo obiramo v drugi polovici avgusta in prve dni septembra (zaradi izjemne klime, ki je pogojena z vplivom Jadranskega morja in Alp), dosegamo izjemno notranjo kakovost.
(Besedilo se nadaljuje na naslednji strani.)

<NAZAJ
>NAPREJ88/463