Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Preberi besedilo. Manj znane besede so obarvane in razložene.

Alenka Goljevšček: Srečna draga vas domača
OSEBE:
FRANCE PREŠEREN
MUZA
ZELENKO POVODEN, inženir
URŠKA ŠEFERJEVA, njegova žena
PRIMICOVA JULIJA, njena hči
TAJNICA
več NOVINARJEV

Godi se v Ljubljani, danes.

Prvo dejanje
1. prizor

(Mestna ulica. Večer.)

URŠKA (Vsa iz sebe.): Tista dva ... Bledem ali je res?
POVODEN (Si ogleda par.): Vprašanja nisi dovolj {precizirala;natančno določila}, draga. Kaj naj bi bilo ali ne bilo res?
URŠKA: Oh, ne mi dihat za ovratnik, dobro veš, kaj mislim! Sta prava ali nista?
POVODEN: Sta.
URŠKA (Vzhičeno.): Vau! (Burno steče k Prešernu, se mu vrže okrog vratu.) Papá, papá moj zlati! Odkod? (Ga poljublja.) Da sem to doživela! In mami! (Objame {Muzo;v grški mitologiji zaščitnica umetnosti}, se razjoče na njenih prsih.)
MUZA (Si v naglici povezne venec na glavo, tolažeče treplja Urško.): Nonono …


PREŠEREN: Papá, kakov papá, sto strel?
MUZA ({Suflira.;prišepetava}): Balada o Povodnem možu.
URŠKA (Drži oba za roke, sije od veselja.): Urška sem, Urška Šeferjeva, me ne poznaš? Ustvaril si me, prav na dan moje poroke si me napisal! Se še spomniš? Ko najbolj iz zvezd je danica svetla ...
PREŠEREN: … najlepša iz deklic je Urška bila. Še pomnim, še. Si {brhka;str. lepa, čedna, postavna} kot za mojih dni, dekle.
URŠKA: Sem in bom, dokler bodo živele tvoje pesmi. Ah, kako sem srečna! Vama lahko predstavim svojega moža? Pa kaj govorim, čisto sem zmešana, poznata ga bolje kakor jaz.
PREŠEREN: Povodni mož?
POVODEN: Dandanes inženir Zelenko Povoden, čast mi je. {Aggiornamento;(izg. adžornamento) prilagajanje današnjemu času}, saj razumete. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi.
PREŠEREN: ... zagleda pri mizi rumeni junaka, enacga pod soncem mu ni korenjaka. Prisrčno pozdravljeni. {Sim morebiti;sem morda} tudi vam oče?
POVODEN: Žal ne, sem prestar. O meni so peli, še preden so izumili pisavo. Sem pa vaš zet, če se vam ne zdi zamalo.
PREŠEREN: {Skori de se previžati ne morem ...;Težko se na to navadim oz. to dojamem, skoraj ne morem tega sprejeti.}
POVODEN: Z dovoljenjem ... (Muzi.) Pozdravljena, prelepa sestrična, dobrodošla v našem mestu! (Ji udvorljivo poljubi roko.)
MUZA: Zdrav, priliznjenec stari! Si že zapeljal vse Ljubljančanke?
POVODEN (Se zgrozi.): Vse, nikar no! Samo lepe. In ne vem, zakaj zapostavljaš podeželje. Sicer pa – psst! (Se reži.)

(Besedilo se nadaljuje na naslednji strani.)

<NAZAJ
>NAPREJ437/463