Povzetek

Pomišljaje delimo na skladenjske, to pomeni, da skladajo besede v besedne zveze in povedi, in neskladenjske, ki oblikoslovno zaznamujejo besedilo. Skladenjske delimo še na enodelne (v povedi je samo en pomišljaj) in dvodelne (v povedi sta dva pomišljaja).

Skladenjsko enodelni nestični pomišljaj nadomešča vejico pri dodanem stavku ali poudarja besedo, misel stavka, lahko nadomesti izpuščeno glagolsko obliko, narekovaje (običajno samo na začetku odstavka). Uporabimo ga tudi namesto treh pik, ki označujejo zamolk (nedorečeno misel). O dvodelnem pomišljaju govorimo, kadar loči stavek, ki je vrinjen (lahko ga nadomestimo z vejico ali oklepajem).

Oklepaji so lahko skladenjski (ločujejo stavke, ki so vrinjeni, pojasnila, podatke, ki bi jih lahko izpustili) ali neskladenjski (matematika).

Skladenjski oklepaji so vedno dvodelni (zaklepaj in uklepaj), neskladenjski pa so lahko tudi enodelni (zaklepaj ob črkah pri naštevanju v stolpcih).

Dvodelne neskladenjske oklepaje najpogosteje najdemo v matematiki, npr. (5 + 2) x (4 + 1), in tudi v jezikoslovju (oglati oklepaj zaznamuje izgovor) ter književnosti (izpust dela besedila označimo s tropičjem v poševnicah, /…/).