Preizkus znanja 4

Preberi besedilo Giovannija Boccaccia, na katerega se navezujejo naloge od 1 do 21.

Filostratova novela je najprej ranila srce poslušajočih žensk s trohico sramu, o čemer je pričala poštena rdečica, ki se je pokazala na njihovih licih; ko pa so nato druga drugo pogledale, so se komaj mogle ubraniti smeha in so jo poslušale z rahlim smehljajem. Zdaj, ko je Filostrato končal, se je kraljica obrnila k Emilii in ji ukazala, naj nadaljuje. Ta je začela vzdihoma, kakor bi jo bil kdo iz spanja prebudil:

Ljubke mladenke, ker sem se z neko svojo mislijo mudila precèj časa daleč od tod, se bom mogla pokoriti kraljičinemu povelju z zgodbo, ki utegne biti mnogo manj vredna, kakor bi bila, če bi moj duh poprej ne bil odsoten; pripovedovati vam nameravam o neumni zmoti neke mladenke, ki jo je njen stric s prijaznim {dovtipom;šaljivo izražena misel} zavrnil – kajpada, če bi ona imela toliko soli, da bi ga razumela.

Neki {Fresco de Celatico;izg. Fresko de Čelatiko} je imel nečakinjo, ki so jo ljubkovaje imenovali {Cesca;izg. Česka, okrajšano žensko ime Francesca}. Bila je sicer lepe postave in zalega obraza (ki pa ni bil tako angelski, kakor smo jih že pogosto videle), a imela je samo sebe za tako visoko in plemenito, da se je navadila {grajati;očitati, naštevati napake} moške prav kakor ženske in vse, karkoli je videla, ne da bi bila pri tem upoštevala tudi samo sebe, ko je vendar bila bolj zoprna, {odurna;eksp. neprijazen} in jezljiva kakor katera koli druga, tako da ji ni bilo mogoče ničesar po misli narediti; mimo tega je bila tudi tako {ošabna;ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih}, da bi bilo prehudo celó tedaj, če bi bila francoska kraljična. Ko je šla po cesti, ji je bilo vse tako hudo nadležno, da je nenehoma vihala nos, kakor da bi smrdel vsak človek, ki ga je videla ali srečala.

Pa pustimo mnoge druge njene zoprne in neprijetne navade. Ko se je nekega dne vrnila k Frescu na dom, se je venomer zmrdovala, se usedla poleg njega