Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Orientacija na nebu

Kako se najlažje orientiramo na nebu?

Najprej poiščemo znano skupino sedmih svetlih zvezd, ki ji pravimo Veliki voz in je del ozvezdja Veliki medved. Če ni drugih ovir, je Veliki voz iz naših krajev viden v vseh jasnih nočeh, saj nikoli ne zaide. Za določitev severa sta pomembni zvezdi, ki označujeta zadnjo os Velikega voza. Razdaljo med zvezdama v zadnji osi petkrat podaljšamo v smeri namišljenega zgornjega dela voza. Svetla zvezda, do katere pridemo, je Severnica. Smer proti severu je na obzorju točno pod Severnico. Če se obrnemo proti Severnici in severu, je za nami jug, levo zahod in desno vzhod.

Poletno in zimsko nočno nebo

Ali lahko poljubna ozvezdja opazujemo kadar koli?

Med znanimi ozvezdji se pozimi na nočnem nebu nahajajo Orion, Veliki pes, Mali pes in Dvojčka. Najpogosteje opazujemo naslednje zvezde: Beltegezo v ozvezdju Orion, Sirij v Velikem psu in Prokion v Malem psu. Te zvezde skupaj z drugimi tvorijo Zimski šesterokotnik, ki je delno prikazan tudi na eni od spodnjih slik. Poleti opazujemo druga ozvezdja, kot so Lira, Labod in Orel ter v njih svetle zvezde Vega, Deneb in Altair, ki tvorijo Poletni trikotnik.

<NAZAJ
>NAPREJ70/260