
Če bi celotno zgodovino vesolja skrčili v eno leto, bi po enem mesecu od velikega poka začele nastajati prve galaksije, po dveh mesecih pa bi nastala tudi naša Galaksija. Sonce s planeti bi se oblikovalo šele v drugi polovici leta okoli avgusta. Nastanek življenja bi se začel čez približno en mesec, prve rastline pa bi se pojavile oktobra. V začetku decembra bi se pojavila prva mnogocelična bitja, sredi decembra vretenčarji, konec decembra pa prvi sesalci, primati in človeški predniki.
Ptolemaj (tudi Ptolomej) si je zamislil vesolje kot veliko vrtečo se kroglo, v središču katere je Zemlja. Sistem je poimenoval geocentrični. Nikolaj Kopernik je "umaknil" Zemljo iz središča Vesolja. Zemlja je tako postala eden izmed planetov, ki se giblje okoli Sonca. Ta sistem se imenuje heliocentrični, saj je središče osončja Sonce. Vendar je Kopernik zmotno menil, da se planeti gibljejo po krožnicah.
Johannes Kepler je veliko razmišljal o gibanju planetov okoli Sonca. Trdil je, da se planeti ne gibljejo po krožnicah. Odkril je, da so njihovi tiri elipse. To ugotovitev je potrdil z gibanjem Marsa. Galileo Galilej je prvi uporabil teleskop za opazovanje neba. S teleskopom je sistematično opazoval Luno, odkrival Jupitrove lune, Venerine mene in Sončne pege. Dokazal je, da se ne giblje vse okrog Zemlje. Isaac Newton je z gravitacijskim zakonom pojasnil gibanje planetov okoli Sonca. Steven Hawking je raziskovalec črnih lukenj, nastanka vesolja in zagovornik teorije vzporednih vesolij.