Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prvi in tretji Newtonov zakon

Oglejmo si primere ravnovesja sil po prvem Newtonovem zakonu za različne izbire opazovanega telesa oziroma teles. Na sosednji strani je slika delavca, ki drži sod.
Najprej si za opazovano telo izberimo sod. Nanj delujeta njegova teža in sila delavca. Ker sod miruje, je po prvem Newtonovem zakonu vsota sil nanj enaka nič in velja:
$F_{gs}=F_d$
V drugem primeru si za opazovano telo izberimo delavca. Nanj deluje njegova teža, sila soda in sila podlage. Delavec miruje, zato tudi zanj velja ravnovesje sil:
$F_{gd}+F_s=F_p$
Sedaj si za opazovani telesi izberimo sod in delavca skupaj. Nanju delujeta teži obeh teles in sila podlage. Ker mirujeta, po prvem Newtonovem zakonu velja:
$F_{gd}+F_{gs}=F_p$

Med naštetimi pari označi tistega, v katerem sta nasprotno enaki sili po 3. Newtonovem zakonu.

 

Sile vedno delujejo v parih. Pri prvem Newtonovem zakonu opazujemo eno telo in ugotavljamo, ali je v ravnovesju zaradi delovanja sil. Pri tretjem Newtonovem zakonu pa opazujemo vzajemno oziroma medsebojno delovanje dveh teles.

<NAZAJ
>NAPREJ169/260