Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Sedimentne kamnine

Imenujemo jih tudi usedline, saj so nastale iz delcev drugih kamnin in ostankov organizmov s sedimentacijo ali usedanjem. Prepoznamo jih po izrazitih slojih ali plasteh. Večina sedimentnih kamnin je nastala iz usedlin na oceanskem dnu, odlagajo pa se tudi v jezerih in {na kopnem;Obale, rečne doline, delte rek, sipine, ledeniške morene in drugo.}.
Sedimentne kamnine so bile prvotno v vodoravni legi, v kakršni so še vedno na večjih ravninah in na morskem dnu. Kjer so jih gorotvorne sile nagubale in dvignile v gorovja, je lahko položaj skladov povsem drugačen, nagnjen ali celo prevrnjen.

Fosili
Sedimentne kamnine lahko vsebujejo različne {fosile;Fosil ali okamnina je odtis, ostanek rastlinskega ali živalskega organizma iz geološke preteklosti, ohranjen v sedimentu ali kamnini.}, ki geologom pomagajo pri določanju starosti kamnin. 

Glede na način nastanka razlikujemo štiri vrste sedimentnih kamnin.

Mehanske ali klastične sedimentne kamnine so nastale na kopnem iz kamninskih delcev, ki so posledica preperevanja in erozije. Odložile so se kot usedline v rečnih dolinah, na obalah, v jezerih, puščavah in na morskem dnu. Najbolj razširjene usedline so pesek, prod, mivka, glina in grušč.

Sipki sedimenti so se v milijonih let plitvo pod površjem, pri nižjem tlaku in nižjih temperaturah kot pri metamorfozi, sprijeli v trdo kamnino. Iz nesprijetih usedlin so nastale sprijete sedimentne kamnine.

Lapor nastane s sprijetjem zrn dolomita, apnenca in mineralov glin. Fliš, v Sloveniji ga je največ na Primorskem, je kamnina z menjajočimi se plastmi peščenjaka in laporja.

Piroklastične sedimentne kamnine so nastale z usedanjem in sprijemanjem vulkanskega pepela in prahu. Pri tem nastane tuf  ali groh. Vulkanske breče  pa nastajajo s sprijemanjem večjih trdnejših neobrušenih vulkanskih drobcev.

Biokemične sedimentne kamnine so nastale z usedanjem ogrodij morskih organizmov. V to skupino uvrščamo:
  • {školjčne apnence;Nastali so iz zdrobljenih lupin in ogrodij morskih organizmov, zato vsebujejo veliko kalcija.}
  • {koralne apnence;Nastali so na koralnih grebenih iz ogrodij koral in drugih tam živečih organizmov.}
  • {kredo;Čista oblika apnenca, nastala v plitvih morjih iz kalcitnih skeletov morskih rastlin.}
  • {lehnjak;Mehka, porozna kamnina, nastala z obarjanjem kalcita na rastline v tekočih vodah.}
Kemične sedimentne kamnine so nastale z izločanjem mineralnih snovi, raztopljenih v vodi. Najpogostejše so:
  • apnenec (sprijeto apnenčasto blato),
  • dolomit (sprijeto apnenčasto blato, obogateno z magnezijem),
  • sadra (kamena sol),
  • siga (kapniki in sorodne tvorbe v kraških jamah).

Izberi vrsto sedimentnih kamnin, v katerih je največ fosilnih ostankov.

<NAZAJ
>NAPREJ33/320