Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ledeniško, rečno in kraško površje

V pleistocenu so se dogajale podnebne spremembe, ki so marsikje po svetu vplivale na oblikovanost površja. Izmenjavala so se obdobja mraza in s tem ledenih dob, ko so ledeniki pokrivali obsežna območja, in toplejših – medledenih obdobij, ko so se ledeniki krčili. Površje, ki je bilo pokrito z ledom, je zaradi ledeniške erozije znižano, obrušeno, zaradi drsenja ledenikov so vrhovi gora priostreni, nekdanje rečne doline so razširjene in nasute z ledeniškim gradivom.

Ali veš?
Najpogostejši tip površja na Zemlji je rečno ali fluvialno površje.
V zgornjem toku reke je površje preoblikovano predvsem zaradi rečne erozije.
V spodnjem toku reka izgubi transportno in erozijsko moč in prične z odlaganjem rečnega gradiva.

Reka Soča; slika levo: erozijsko delovanje reke; slika desno: erozijsko in akumulacijsko delovanje reke

Ali veš?
Znanstveno raziskovanje krasa se je začelo v naših krajih, na planoti Kras.
43 % ozemlja Slovenije je kraškega.
V mednarodni literaturi nekatere kraške pojave poimenujemo z besedami, ki izvirajo iz slovenščine.

Ko pomislimo na kras, običajno najprej pomislimo na kraške jame. Na fotografiji so Škocjanske jame.

<NAZAJ
>NAPREJ46/320