Zemlja se giblje na dva načina. Prvi je vrtenje okrog lastne osi, ki je rahlo nagnjena. To gibanje imenujemo rotacija. Zemlja za en obrat potrebuje 24 ur.
Drugo gibanje Zemlje je njeno kroženje okrog Sonca. Za en krog potrebuje eno leto. To gibanje imenujemo revolucija. Ker je Zemlja rahlo nagnjena proti Soncu, so na Zemlji letni časi, dolžina dneva in noči različno dolgi. Dan je čez vse leto enako dolg le na ekvatorju, kjer sta tako dan kot noč dolga natanko 12 ur.

21. 3. je enakonočje, kar pomeni, da sta dan in noč enako dolga.
Med 21. 3. in 21. 6. je severna polobla obrnjena proti Soncu, zato se takrat na severnem tečaju pojavi polarni dan, na južnem pa polarna noč.

23. 9. je enakonočje. Dan in noč sta na enako dolga na obeh tečajih.
Na severnem tečaju se polarni dan konča, traja torej od enega do drugega enakonočja, torej 6 mesecev. Istočasno se na južnem tečaju konča polarna noč in začne polarni dan.
Med 23. 9. in 21. 12. je južna polobla obrnjena proti Soncu, zato je takrat na južnem tečaju polarni dan, na severnem pa polarna noč.

21. 12. je zimski solsticij. Na severni polobli se takrat začne zima. V času zimskega solsticija je na severni polobli dan najkrajši, noč pa najdaljša.
Med 21. 12. in 21. 3. je južna polobla še vedno obrnjena proti Soncu, zato je takrat na južnem tečaju še vedno polarni dan, na severnem pa polarna noč.