Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Urbanizacija, pomen in vloga mest

Mesta so začela nastajati, ko se je del prebivalcev lahko preživljal brez kmetovanja. Vanja so se najprej naseli rokodelci in trgovci, nato tudi drugi. Prvo načrtno grajeno mesto je sumerski Uruk, zgrajen v 4. tisočletju pred našim štetjem. Visoke civilizacije so mesta gradile ob velikih rekah, na primer Indu, Nilu, Evfratu, Tigrisu in Rumeni reki. Večja  mesta so nastajala tudi v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu.

Srednjeveška evropska mesta so nastajala ob vznožju gradov, na križiščih trgovskih poti in v verskih središčih. Na teh območjih se je srečevalo veliko ljudi, kar je omogočalo razvoj trgovine in obrti, temeljnih dejavnosti srednjeveških mest.

Hiter razvoj mest se je začel z razvojem industrije po letu 1800. V mesta se je začela priseljevati delovna sila in pojavljati so se začela milijonska mesta London, Pariz, Berlin, Moskva in druga.

Najhitreje so mesta rasla po drugi svetovni vojni.

Najbolj urbanizirani deli sveta so Severna Amerika, Evropa, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija, kjer deleži urbanega prebivalstva presegajo 70 %, medtem ko v večini afriških in azijskih držav v mestnih naseljih živi manj kot polovica prebivalstva.

<NAZAJ
>NAPREJ223/320