Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vreme

Vreme se dogaja v ozračju oziroma atmosferi. Ozračje, sestavljeno iz različnih plinov (78 % dušik, 21 % kisik, 1 % {ostali plini;Ozon, ogljikov dioksid, argon, metan in drugi.}), se členi na več plasti (troposfera, stratosfera, ozonosfera, mezosfera, termosfera). Skoraj celotno vremensko dogajanje je omejeno na najnižjo plast ozračja, imenovano troposfera.

Razmisli, zakaj letijo letala nad troposfero.

Nastanek kislega dežja
Pri kurjenju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo (rjavi premog, lignit, nafta in drugo), se v ozračje sprošča žveplov dioksid (SO2). Pri vožnji z avtomobili se v obliki izpušnih plinov sproščajo dušikovi oksidi (NOx). Ko se žveplov dioksid (SO2) in dušikovi oksidi (NOx) v ozračju pomešajo z vodo (H2O), nastaneta dušikova kislina (HNO3) in žveplova kislina (H2SO4). Dušikovo in žvepleno kislino imenujemo kisli dež.

Posledice kislega dežja so:

  • uničeni gozdovi − kisli dež namreč požge iglice in liste dreves;
  • zakisanje prsti − posledično se zmanjša njena rodovitnost;
  • zakisanje vode − posledično umirajo rastline in živali v jezerih, ker se voda spremeni v blago kislino;
  • poškodovane kovinske stavbe;
  • poškodovani in uničeni spomeniki (na mnogih zgodovinskih zgradbah so v zadnjih letih odkrili številne poškodbe, ki jih pripisujejo kislemu dežju, ki kamnite kipe »razžre« do nerazpoznavnosti).

V ozonosferi je posledica onesnaževanja ozonska luknja.

Ozonska luknja leta 2009 nad Antarktiko

Ozonosfera, ki je 50 km nad površjem Zemlje, absorbira večji del ultravijoličnih žarkov, ki prihajajo s Sonca na Zemljo in škodujejo tako ljudem kot rastlinam. Ozonosfera deluje kot velik dežnik, ki nas ščiti pred ultravijoličnimi žarki.

Človek z uporabo klimatskih, hladilnih in gasilnih naprav ter sprejev, ki vsebujejo FREONE/CFC PLINE (klorofluoroogljikovodiki), uničuje oz. tanjša ozonosfero. Ker uničujemo zaščito pred ultravijoličnimi žarki, lahko v prihodnosti pričakujemo porast rakavih obolenj, poškodb oči, opeklin in zmanjšanje števila rastlinskih vrst.

Uničevanje ozonosfere lahko preprečimo z uporabo naprav, ki ne vsebujejo freonov/cfc plinov.

Razmisli, kakšna je razlika med vremenom in podnebjem.

<NAZAJ
>NAPREJ77/320