Prometna dostopnost je eden od ključnih družbenogeografskih dejavnikov, saj neposredno vpliva na dostopnost posameznega območja in s tem na privlačnost posameznih območij za poselitev. Predvsem za območja, ki so slabo opremljena s prometno infrastrukturo, sta po navadi značilni stagnacija ali depopulacija (tudi v Sloveniji).

Razvitost gospodarstva in stopnja tehnološkega razvoja lahko vplivata na več načinov. Če gre za dobro razvito državo z visoko izobraženo delovno silo, se bodo tam zgoščale dejavnosti z visoko {dodano vrednostjo;Dodana vrednost je razlika med vrednostjo proizvedenega blaga in opravljenih storitev ter vrednostjo stroškov, ki so nastali v proizvodnem procesu.} in manjšim številom zaposlenih, življenjske razmere bodo boljše. Dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo se premeščajo na manj razvita območja s cenejšo in številčnejšo delovno silo, ki živi v precej slabših življenjskih razmerah. Visoko razvita območja so tudi bolj zanimiva za priseljevanje, kar vpliva na to, da se število prebivalcev tam povečuje, zaradi velike ekonomske moči tamkajšnjega prebivalstva se razvijajo tudi številne druge dejavnosti, ki vplivajo na še bolj zgoščeno poselitev. Na manj razvitih območjih je položaj povsem drugačen.