Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Pomen kmetijstva

Temeljna naloga kmetijstva je bila in bo ostala pridelava hrane za ljudi in domače živali. Ta vloga se je skozi zgodovino precej spreminjala. Kmetijstvo je bilo dolgo najpomembnejša gospodarska dejavnost, s katero se je preživljala večina prebivalcev. S pojavom eksplozije prebivalstva se je pojavila agrarna prenaseljenost. Gre za pojav, ko zaradi naraščanja števila prebivalcev ni več na razpolago dovolj kmetijskih zemljišč za prehrano vseh. Problematika agrarne prenaseljenosti se je vsaj delno razrešila po začetku industrijske revolucije, v Evropi po letu 1790, ko se je presežno kmečko prebivalstvo začelo zaposlovati v industriji. S tem pa se je začela {deagrarizacija;Z deagrarizacijo sta povezana še izraza ozelenjevanje, ki pomeni zatravljanje nekdaj obdelanih zemljišč, in ogozdovanje, ki sledi ozelenjevanju in pomeni zaraščanje zemljišč s sekundarnim gozdom. Oba procesa sta povezana predvsem z opuščanjem kmetijskih zemljišč na manj ugodnih ali za obdelavo zelo zahtevnih območjih. Agrarna prenaseljenost je še vedno zelo aktualna, predvsem v gospodarsko slabše razvitih državah.} oziroma zmanjšanje deleža kmečkega prebivalstva in njegova preusmeritev v druge gospodarske dejavnosti (proces je bil izrazit predvsem v gospodarsko razvitejših državah).  

Ozelenjeno in ogozdeno zemljišče

Si vedel, da kmetijska zemljišča zavzemajo nekaj več kot tretjino kopnega (2011: 37 %)?

Podhranjen otrok (Kenija)
Ker se število prebivalcev v svetu stalno povečuje in so potrebe po hrani čedalje večje, je treba pridelati čedalje več hrane. To so ljudje zagotovili s povečevanjem kmetijskih zemljišč (kjer je bilo to mogoče), predvsem pa s tehničnimi izboljšavami, ki so omogočale več pridelka na enako velikih površinah (uporaba kmetijske mehanizacije, kemičnih sredstev, razvoj novih in bolj donosnih sort rastlin in živalskih pasem, tudi gensko spremenjenih sort). Čeprav se hrane v svetovnem merilu pridela dovolj, je njena pridelava izrazito neenakomerno razporejena. Zato je približno sedmina (približno 900 milijonov; obdobje 2010−2012) prebivalcev sveta še vedno podhranjenih. Kljub temu je v zadnjih 20 letih opazen napredek na tem področju, saj se je delež podhranjenih prebivalcev sveta zmanjšal (glede na rast števila prebivalcev), predvsem pa se je delež podhranjenih zmanjšal v manj razvitih državah.

Na kakšen način dobiš informacijo, da uživaš gensko spremenjeno hrano? Ali misliš, da so tovrstne informacije zanesljive?

<NAZAJ
>NAPREJ234/320