Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

{Jedrska energija;Jedrsko energijo uporabljamo od srede 20. stoletja. Glede na to, da gre za zahtevno tehnologijo, je največ aktivnih jedrskih reaktorjev v gospodarsko najbolj razvitih državah sveta (Združene države Amerike, Francija, Združeno kraljestvo, Japonska). V Sloveniji od leta 1982 obratuje Jedrska elektrarna Krško, ki pokriva več kot 1/3 vseh slovenskih potreb po električni energiji.} je {toplotna energija;S pomočjo sproščene toplotne energije se voda spreminja v paro, ta pa poganja turbine za proizvodnjo električne energije.}, ki se sprošča pri jedrski reakciji (jedrski razpad, razcep jedra, zlivanje atomskih jeder) v jedrskem reaktorju in se uporablja pri proizvodnji električne energije ali za pogon različnih vrst plovil (letalonosilke, podmornice ...). Kot gorivo se uporablja uran. Med vsemi oblikami energije je jedrska energija z vidika emisij ekološko najčistejša, saj je pri proizvodnji elektrike končni izpust samo vodna para. Večji okoljski problem predstavljajo {izrabljeno jedrsko gorivo;Skladiščenje jedrskih odpadkov.}, izpusti radioaktivnih tekočin in, v najhujših primerih, {jedrske nesreče;Černobil leta 1986 in Fukushima-Daiichi leta 2011.}, ki so povzročile močno povečano radioaktivno sevanje, radioaktivni dež, povečano radioaktivnost v prsti (onemogočeno pridelovanje hrane) ipd.

Največji kompleks jedrske elektrarne na svetu (Kanada)

Na svetovnem spletu poišči več podatkov o jedrskih nesrečah v Černobilu in Fukushimi. S pomočjo programa Google Earth poišči kraj Pripyat in tamkajšnjo jedrsko elektrarno Černobil. 
Razmisli o vzrokih, ki so privedli do obeh nesreč. Ali bi bilo mogoče nesreči preprečiti?

Vodna energija je energetski vir, ki so ga najprej kot mehansko energijo uporabljali v žagah, mlinih, kovačnicah in steklarnah, kjer je prek vodnega kolesa poganjal različne naprave. V sodobnosti ga uporabljamo predvsem za pridobivanje električne energije. V ta namen se gradijo različne vrste hidroelektrarn (akumulacijske, pretočne, črpalno-akumulacijske), katerih gradnja je finančno sicer precej zahtevna, vendar je v njih proizvedena elektrika na količinsko enoto cenejša od tiste, proizvedene v drugih vrstah elektrarn.

Jez treh sotesk na Kitajskem

Negativne posledice izkoriščanja vodne energije so izjemno veliki posegi v okolje ob gradnji hidroelektrarn. Gradnja jezov vpliva na transport rečnega gradiva (zasipavanje), omejen je lahko tudi rečni promet (zapornice). Za jezovi nastanejo akumulacijska jezera, ki poplavijo obsežna območja, povzročijo dvig podtalnice, močno pa vplivajo tudi na sam rečni pretok, na drugi strani pa omogočajo nadzor pretoka in s tem preprečevanje poplav na poplavno ogroženih območjih. Trenutno največja hidroelektrarna je bila zgrajena na Kitajskem (Jez treh sotesk). V Sloveniji imamo večje število hidroelektrarn na Soči, Savi in Dravi, vse skupaj pa proizvedejo približno 30 % električne energije v državi. 

Na svetovnem spletu poišči več informacij o gradnji Jezu treh sotesk (Chángjiāng Sānxiá Dàbà) na Kitajskem. Razmisli o posledicah za prebivalce živeče na območju, ki je bilo po izgradnji jezu poplavljeno. Poišči podatek o skupnem številu preseljenih prebivalcev.

<NAZAJ
>NAPREJ265/320