Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Atom je zgrajen iz atomskega jedra in elektronske ovojnice.

V jedru so protoni in nevtroni, v elektronski ovojnici pa se gibljejo elektroni.

Protoni p+ nosijo pozitiven električni naboj, elektroni enegativnega, nevtroni n0 pa so nevtralni.

Atom ima enako število protonov v jedru in elektronov v elektronski ovojnici.

Izotopi so atomi istega elementa, ki pa se razlikujejo v številu nevtronov v atomskem jedru. Izotopi imajo isto vrstno število, različna pa masna števila.

Vrstno število atoma je enako številu protonov v jedru, masno število pa je enako vsoti protonov in nevtronov.

Elektroni so v elektronski ovojnici razporejeni v lupine. Prva lupina, ki je najbližja jedru, ima največ dva elektrona, druga osem. Vseh lupin je največ sedem.

Elektronom v zunanji lupini rečemo zunanji oziroma valenčni elektroni.

Zgodovina

Angleški znanstvenik Joseph John Thomson (1856–1940) je leta 1897 raziskal elektrone kot prve med osnovnimi delci v atomu. Za svoje odkritje je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

V tem času je bil model atoma naslednji: pozitiven naboj je po celotnem atomu v obliki krogle enakomerno porazdeljen, elektroni pa so v njem kot “rozine v potici”.

Katerega leta so odkrili elektrone?

<NAZAJ
>NAPREJ39/264