Atom kisika ima v svoji zunanji lupini 6 elektronov. Da bi imel zunanjo lupino polno, potrebuje še 2 elektrona. S tem bi dosegel stabilno elektronsko konfiguracijo, enako, kot jo imajo atomi žlahtnih plinov. Vsak vodikov atom ima v svoji zunanji lupini en elektron. Če vsak atom vodika prispeva en elektron v skupen elektronski par, se z atomom kisika lahko povežeta dva vodikova atoma z dvema kovalentnima vezema.
Atomi si elektrone delijo tako, da se zdi, kot da imajo vsi vodikovi atomi po dva elektrona, kisikov atom pa po 8 elektronov v zunanji lupini. Tako dosežeta oba atoma, kisik in vodik, elektronsko konfiguracijo žlahtnih plinov. Atom vodika elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina helija, atom kisika pa neona.
V molekuli vode, H2O, sta dva skupna ali vezna elektronska para. Molekula vode ima tudi dva nevezna elektronska para. Elektronski pari imajo enak naboj, zato se odbijajo, najbolj se odbijajo nevezni, zato povzročijo, da so si vezni elektronski pari v molekuli vode bližje. Zato se kot med kovalentnima vezema v molekuli vode zmanjša. Vezi sta pod kotom 104°. Molekula vode je kotne oblike.
Polarne vezi v polarni molekuli vode
V molekuli vode, H2O, so atomi v molekuli različni. Vodikova atoma sta s kisikovim atomom povezana z veznima elektronskima paroma, ki sta v povprečju bliže kisikovemu atomu. Kisikov atom torej bolj privlači elektrone skupnih elektronskih parov, posledično je v vezi zato več negativnega naboja (rdeče) ob kisiku in več pozitivnega naboja (modro) ob vodiku. Vezi med atomi kisika in vodika so zato polarne.
Zapomnimo si: V molekuli vode električni naboj ni enakomerno razporejen, zato je molekula vode polarna.