Povzetek

Opis osebe je objektivno besedilo, v katerem opišemo zunanjost osebe (starost, višino, težo, barvo oči, obliko obraza in nosu, polt, lase, razne posebnosti), kaj ima oblečeno in obuto v različnih letnih časih, s čim se prehranjuje, kaj počne v prostem času in kje živi. Vrstni red podtem ni pomemben, zato lahko zaporedje posameznih odstavkov zamenjamo.

Opis osebe vsebuje veliko pridevnikov, s katerimi poskušamo čim natančneje opisati osebo, da si jo naslovnik lažje predstavlja. Glagoli so v sedanjiku, saj opisujemo značilnosti, ki veljajo dlje časa.

Kadar opisujemo osebo, ki ne živi več, so glagoli v pretekliku.

Opis osebe tvorimo tudi, ko opisujemo storilca kaznivega dejanja ali pogrešano osebo, ko opisujemo osebo slepim in slabovidnim ipd. Najpogosteje jih beremo ali slišimo v medijih.

Oznaka osebe je subjektivno besedilo, v katerem predstavimo svoje mnenje ali mnenje drugih o značajskih lastnostih osebe, na katere sklepamo iz ravnanja osebe ali njenih dosežkov. Če želimo to storiti čim bolj nepristransko, moramo osebo dobro poznati. Pri označevanju ne smemo biti krivični, truditi se moramo, da čim več trditev tudi utemeljimo. Ni nujno, da navajamo zgolj pozitivne lastnosti, navedemo lahko tudi negativne lastnosti.

Pri oznaki osebe so v ospredju pridevniki in samostalniki, uporabljeni glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost. Najpogosteje označujemo književne osebe ali pa so oznake osebe del nagovora ob jubilejih, ob podelitvah nagrad in priznanj ali ob nagovoru umrlim, oznaka pa je tudi obrekovanje, le da v tem primeru navajamo večinoma slabe lastnosti.