Kdor je spremljal njegove vragolije, je doživljal nebeške užitke. In kdor danes vidi seznam njegovih podvigov, neizogibno pomisli, da je živel vsaj stoletje. Pa vendar je Dražen Petrović dočakal malo manj kot 29 let.

»Amadeus iz Šibenika«, kot so ga imenovali zaradi njegove genialnosti, je odigral zadnjo tekmo 6. junija 1993 proti Sloveniji na kvalifikacijskem turnirju za EP, dan pozneje pa je, medtem ko se je vračal iz Wroclawa, umrl v prometni nesreči na nemški avtocesti. Simfonija 22. oktobra 1964 rojenega Šibenčana je ostala nedokončana.

Petrovićevo kariero so zaznamovale številke. Treniral je več in bolj zavzeto kot vsi drugi: vzel je žogo in zadel 500 metov. Pri 13 letih je vadil od šest do osem ur dnevno. Nikoli ni izpustil jutranjega treninga. Ko je dopolnil 15 let, so ga uvrstili v člansko ekipo domače Šibenke. Pri 18 se je uvrstil v elitno reprezentanco SFRJ. Med štiriletnim igranjem pri Ciboni, ki je bila njegova druga postaja, je dosegel povprečje 37,7 točke v jugoslovanski ligi in 33,8 na evropski sceni, najbolj plodna pa je bila druga zagrebška sezona (1985–86) s 43,3 točke na tekmo v DP in 37 v evropski ligi. S Cibono je dosegel dva naslova evropskega prvaka, v dresu Jugoslavije pa med drugim zlati odličji na SP 1990 in EP leto poprej ter bron in srebro na OI. Ker je s podobno vnemo igral tudi pri Realu, je v finalu evropskega pokala 1989 natresel Caserti 62 točk, nato pa začel utirati pot košarkarjem s stare celine v ligi NBA. Pri Portlandu sprva ni imel srečne roke, odprlo se mu je šele s selitvijo k moštvu New Jersey Nets. Njegov dres s številko 3 so v tem klubu upokojili.

6. junija 1993 je Dražen Petrović izgubil svojo zadnjo tekmo. Zabil je 30 točk, po porazu z 90 : 94 pa se neizmerno jezil nase in na soigralce. Odločil se je, da se bo v Zagreb vrnil s takratnim dekletom, manekenko Claro Szalatzy. V deževnem vremenu je njun rdeči golf ob 17.20 silovito trčil v tovornjak s prikolico, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in prebil zaščitno ogrado. Utrujeni in speči Dražen je bil takoj mrtev.

Pravijo, da si hrvaška košarkarska reprezentanca še do danes ni opomogla. Pogrešajo moža, ki je v finalu OI leta 1992 drzno pogledal v oči celo Michaelu Jordanu. In ko mu je ta dejal, v naslednjem napadu ti bom zabil koš pred očmi, mu je hladno odgovoril: »Jaz pa tebi.« Ko je dobil žogo, ni snedel besede.