Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Merske enote in priprave

Maja se je odpravila iz Ljubljane v Maribor. Potovala je z vlakom in izmerila, da je pot trajala eno uro in $52$ minut. Kako natančno je Maja izmerila čas potovanja? Ali je to natančna meritev? Koliko minut je trajala vožnja?

Maja je za merjenje časa uporabila ročno uro. Če bi s to uro želela izmeriti, koliko časa pada žoga z višine $2$ metrov, pa bi imela težave. Za takšno merjenje bi potrebovala natančnejšo pripravo.

Vse fizikalne meritve imajo določeno natančnost, ki je odvisna od merilnika in od načina merjenja. Vrednosti količin, ki jih izmerimo, zato zaokrožimo glede na njihovo natančnost. Zgornji podatek o potovanju vlaka bi lahko pretvorili v sekunde, vendar ta vrednost ne bi bila natančna in bi bila nesmiselna. Vedno moramo dobro premisliti, v katerih enotah bomo podali izmerjeno vrednost in kako natančno jo bomo zapisali.

Osnovna enota za merjenje časa je sekunda. Uporabljamo tudi druge enote, kot so minuta, ura, dan, teden, mesec, leto. Za zelo natančno merjenje, na primer pri športu, čas merimo tudi na desetinke ali celo stotinke sekunde natančno.
$1\,\rm{min}=60\,\rm{s}$
$1\,\rm{h}=60\,\rm{min}=3600\,\rm{s}$
$1\,\rm{dan}=24\,\rm{h}$
$1\,\rm{teden}=7\,\rm{dni}$
$1\,\rm{leto}=365,25\,\rm{dni}$

Različne količine merimo v različnih enotah. Za lažjo komunikacijo smo poenotili merski sistem enot.

Osnovne količine in enote mednarodnega sistema enot SI so:

Fizikalna količina Znak
Ime osnovne enote
Znak enote
 dolžina  $l$  meter  $\rm{m}$
 masa  $m$  kilogram  $\rm{kg}$
 čas  $t$  sekunda  $\rm{s}$
 električni tok
  $I$  amper  $\rm{A}$
 temperatura  $T$  kelvin  $\rm{K}$
 množina snovi
  $n$  mol  $\rm{mol}$
 svetilnost  $I_s$  kandela  $\rm{cd}$

Vse druge enote so sestavljene iz osnovnih.

Imperialne enote oziroma anglosaški merski sistem je sistem merskih enot, ki so ga uporabljali v Združenem kraljestvu in njegovih kolonijah ter v ZDA. Danes so vse dežele sveta, razen ZDA, Liberije in Mjanmarja prešle na mednarodni sistem enot SI.

Najpogostejše imperialne enote so inch (palec), foot (čevelj), jard in milja za merjenje dolžine ter unča in funt za merjenje mase.

Za zelo velike razdalje v vesolju uporabljamo astronomsko enoto, ki je enaka razdalji od Sonca do Zemlje ($150$ milijonov $\rm{km}$) in svetlobno leto, razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v enem letu.

<NAZAJ
>NAPREJ10/260