Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Ljudje v vsakdanjem življenju velikokrat merimo. Izmerimo, koliko centimetrov je v enem letu zrasel otrok, koliko minut je bila sestra v kopalnici, koliko kvadratnih metrov meri stena v sobi, da kupimo dovolj barve, odmerimo $250$ gramov moke in $400$ mililitrov mleka, ko pečemo palačinke, preverimo, ali smo med prazniki pridobili kakšen kilogram ...

Za merjenje uporabljamo merilnike oziroma priprave. Te priprave imajo lahko različno natančnost, zato je pomembno, s kakšnim merilnikom merimo količine, sploh kadar želimo večjo natančnost. Seveda se zgodi, da je gospa, ki se je stehtala v fitnesu, prepričana, da ima doma natančnejšo tehtnico, ker tista v fitnesu kaže tri kilograme več. To ni tako pomemben podatek, zato natančnost ni potrebna. Če bi se zgodilo, da bi v laboratoriju pri izdelavi zdravila stehtali neke vsebinevtri kilograme preveč, pa bi bilo lahko bilo to smrtno nevarno.

Vsak rezultat meritve mora vsebovati tudi ustrezno enoto, ker drugače nič ne pove. Pogosto slišimo, da se je nekdo vozil sto na uro ali da je nekdo visok $175$. Seveda vemo, da je vozil $100$ kilometrov na uro in da je visok $175$ centimetrov, vendar vedno ni tako. Za natančno sporazumevanje moramo natančno uporabljati enote. Zato obstaja Mednarodni sistem enot SI.

Mednarodni urad za uteži in mere s sedežem v Servesu blizu Pariza organizira mednarodne konference, na katerih usklajujejo merske enote. Sistem SI je izšel iz metrske konvencije, ki jo je leta 1875 podpisalo 17 držav in ustanovilo mednarodni urad za uteži in mere. Svoje sedanje ime je Mednarodni sistem enot dobil leta 1960 na 11. generalni konferenci za uteži in mere. Na priporočilo generalne konference je večina držav podpisnic mednarodni sistem (z manjšimi spremembami) sprejela v svojo zakonodajo.

Osnovne enote mednarodnega sistema enot SI so:

Fizikalna količina Oznaka
Ime osnovne enote
Oznaka enote
 dolžina  $l$  meter  $\rm{m}$
 masa  $m$  kilogram  $\rm{kg}$
 čas  $t$  sekunda  $\rm{s}$
 električni tok
 $I$  amper  $\rm{A}$
 temperatura  $T$  kelvin  $\rm{K}$
 množina snovi
 $n$  mol  $\rm{mol}$
 svetilnost  $I_S$  kandela  $\rm{cd}$

Vse druge enote so sestavljene iz osnovnih enot.

Za zapis zelo majhnih ali zelo velikih števil uporabljamo desetiške predpone ali desetiški eksponent.

mikro mili
centi
deci
deka
hekto
kilo
mega
$\mu$
$\rm{m}$ $\rm{c}$ $\rm{d}$ $\rm{da}$ $\rm{h}$ $\rm{k}$ $\rm{M}$
$10^{-6}$
$10^{-3}$
$10^{-2}$
$10^{-1}$
$10^1$
$10^2$
$10^3$
$10^6$

 

<NAZAJ
>NAPREJ12/260