Povzetek

Ljudje v vsakdanjem življenju velikokrat merimo. Izmerimo, koliko centimetrov je v enem letu zrasel otrok, koliko minut je bila sestra v kopalnici, koliko kvadratnih metrov meri stena v sobi, da kupimo dovolj barve, odmerimo $250$ gramov moke in $400$ mililitrov mleka, ko pečemo palačinke, preverimo, ali smo med prazniki pridobili kakšen kilogram ...

Za merjenje uporabljamo merilnike oziroma priprave. Te priprave imajo lahko različno natančnost, zato je pomembno, s kakšnim merilnikom merimo količine, sploh kadar želimo večjo natančnost. Seveda se zgodi, da je gospa, ki se je stehtala v fitnesu, prepričana, da ima doma natančnejšo tehtnico, ker tista v fitnesu kaže tri kilograme več. To ni tako pomemben podatek, zato natančnost ni potrebna. Če bi se zgodilo, da bi v laboratoriju pri izdelavi zdravila stehtali neke vsebinevtri kilograme preveč, pa bi bilo lahko bilo to smrtno nevarno.

Vsak rezultat meritve mora vsebovati tudi ustrezno enoto, ker drugače nič ne pove. Pogosto slišimo, da se je nekdo vozil sto na uro ali da je nekdo visok $175$. Seveda vemo, da je vozil $100$ kilometrov na uro in da je visok $175$ centimetrov, vendar vedno ni tako. Za natančno sporazumevanje moramo natančno uporabljati enote. Zato obstaja Mednarodni sistem enot SI.