Mama se je sprehodila po sobi. Po dolžini je naredila deset korakov, po širini pa osem. Ker mama ve, da je njen korak dolg približno pol metra, je zapisala:
$S=d\cdot š=5\,\rm{m}\cdot4\,\rm{m}=20\,\rm{m}^2$
Oče pa je vzel merilni trak, izmeril in zapisal:
$S=d\cdot š=4,95\,\rm{m}\cdot3,80\,\rm{m}=18,81\,\rm{m}^2$
Kdo je izmeril pravilno?
$S=d\cdotš=4,5\,\rm{m}\cdot3,5\,\rm{m}=15,75\,\rm{m}^2$
Tudi tokrat sta mamin izračun in zapis rezultata pravilna. Izberi ustrezno.
Drži. Ne drži.Pri merjenju je natančnost izmerjene vrednosti odvisna od dveh dejavnikov. Prvi je povezan z merilnikom. Merilniki imajo različne napake, ki določajo odstopanje od prave vrednosti. Zato je pomembno, da preden začnemo meriti, izberemo pravi merilnik. Drugi dejavnik, ki vpliva na natančnost meritve, pa je napaka človeka oziroma tistega, ki meri. Ta drugi dejavnik lahko izboljšamo tako, da upoštevamo vsa navodila za merjenje, ali pa tako, da meritev večkrat ponovimo.
Ko izmerimo neko vrednost, moramo na merilniku preveriti, kako natančno je vrednost izmerjena. Na spodnji levi sliki je prikaz podatkov za osebno tehtnico. Tehtnica lahko meri mase do največ $150\,\rm{kg}$ in pri tem je možno odstopanje do $100\,\rm{g}$. Na desni sliki je prikazan rezultat meritve mase.
Upoštevamo, da je natančnost meritve $0,1\,\rm{kg}$, zato je pravilen zapis meritve: $$m=35,5\,\rm{kg}\,\pm0,1\,\rm{kg}$$ To pomeni, da je prava vrednost mase lahko za $0,1\,\rm{kg}$ manjša ali za $0,1\,\rm{kg}$ večja od zapisane vrednosti. Torej je vrednost mase v tem primeru na intervalu med $35,4\,\rm{kg}$ in $35,6\,\rm{kg}$.