Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Rastlinstvo je ena najvidnejših sestavin naravnega okolja na Zemljinem površju. V njem se odraža součinkovanje naravnih dejavnikov in delovanja človeka. Naravno rastlinstvo se je razvilo v odvisnosti od neživih in živih dejavnikov okolja, brez neposrednega vpliva človeka.

Med nežive dejavnike uvrščamo podnebne dejavnike (padavine, temperatura, dolžina Sončevega obsevanja, trajanje snežne odeje, veter), relief in prst.
K živim dejavnikom okolja prištevamo medsebojne vplive med rastlinami, vpliv živali na rastline in vpliv človeka (krčenje gozda, širjenje puščav).

V Sloveniji je značilno naravno rastlinstvo gozd. Poleg naravnih rastlin najdemo v pokrajini tudi kulturne rastline, ki jih je za svoje potrebe vzgojil človek (na primer pšenica, koruza, krompir). Zaradi delovanja človeka je naravno rastlinstvo bolj ali manj izkrčeno in prevladujejo kulturne rastline. Ponekod je pokrajina že do te mere spremenjena, da naravnega rastlinja skorajda ni več, denimo na območju kmetijskih pasov v Združenih državah Amerike.

Dejavniki okolja so tisti, ki vplivajo tako na naravno in kulturno rastlinstvo kakor tudi na življenje živali in njihovo razširjenost v okolju. Živali se prilagodijo razmeram v okolju, v katerem živijo, vendar je tega človek z različnimi posegi do te mere spremenil, da se živali ne zmorejo več prilagoditi in postanejo ogrožene. Zato morajo biti vsi posegi v okolje dobro premišljeni in skrbno načrtovani.

Skupine rastlinstva na Zemlji

Dolina Vrata s Triglavom

Človek zaradi potreb po hrani, energetskih virih in gradbenih materialih intenzivno krči gozdove, kar vpliva na spremenjene vodne razmere in podnebne značilnosti, hkrati pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. Zaradi ohranjanja edinstvene naravne in kulturne dediščine so posamezna območja zavarovana v obliki parkov. V Sloveniji poznamo narodne (Triglavski narodni park), krajinske in regijske parke, ki se med seboj razlikujejo glede na režim varovanja. Parki spadajo med širša zavarovana območja, poznamo pa tudi ožja zavarovana območja, med katere prištevamo naravne rezervate in naravne spomenike.

<NAZAJ
>NAPREJ144/320