Stanje plina opisujemo z veličinami tlak, prostornina, temperatura in množina. V srednji šoli tlak plina običajno navajamo v kilopaskalih (simbol enote kPa), prostornino pa v litrih (simbol enote L). Enota za množino je mol. V vsakdanjem življenju merimo temperaturo v stopinjah Celzija (simbol enote °C). Pri računanju s plini pa moramo to enoto pretvoriti v kelvine (simbol enote K).
Celzijevo temperaturno lestvico je leta 1742 zasnoval švedski znanstvenik Anders Celsius. Ta lestvica se še vedno uporablja v vsakdanjem izražanju (v nekaterih državah pa je bolj v uporabi Fahrenheitova temperaturna lestvica).
V znanosti pa je najbolj uporabna Kelvinova temperaturna lestvica. Temperatura 0 K je teoretično najnižja možna temperatura, imenujemo jo absolutna ničla.
Temperaturo v kelvinih dobimo tako, da temperaturi v stopnjah Celzija prištejemo 273,15 (v srednji šoli uporabljamo zaokroženo vrednost 273). Oglejmo si primerjavo med Kelvinovo in Celzijevo temperaturno lestvico.
Zapišimo pretvorbo med enotama še z matematičnim izrazom:
T[K] = T[°C] + 273
Prostornino kot veličino že dobro poznamo. Poznamo tudi njeno enoto, liter. Prostornina en liter je enaka prostornini 1 dm3 (en kubični decimeter). Torej velja: 1 dm3 = 1 L.
Prostornino 1 dm3 ima kocka, ki ima vse tri stranice dolge 1 dm (10 cm).
V kemiji pogosto uporabljamo še manjše enote, mililitre (oznaka enote mL). Prostornina 1 mL je enaka prostornini 1 cm3 (en kubični centimeter). Torej velja 1 cm3 = 1 mL.
Večje količine plinov (na primer porabo plina za ogrevanje stanovanj) pa izražamo v kubičnih metrih (m3). En kubični meter je enak tisoč litrom (1 m3 = 1000 L).