Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kemija je eksperimentalna veda

V učni enoti boste osvežili ali nadgradili pojme povezane z eksperimentalnim delom: eksperiment, eksperimentalni pogoji, spremenljivke in konstante, ter se seznanili z laboratorijskimi tehnikami, kot so tehtanje, merjenje prostornine, segrevanje.

Kemija je temeljna naravoslovna veda, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in spremembe. Kemija sodi prav tako med eksperimentalne vede, ker uporablja eksperiment (poskus) kot eno glavnih orodij za preučevanje.


Na pobudo IUPAC (International Union of Pure and Applied Chemistry) in UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization) je ob mednarodnem letu kemije 2011 128.330 učencev in dijakov ter 2.354 učiteljev z vsega sveta z lastnim eksperimentalnim delom sodelovalo pri preučevanju vode, enega najpomembnejših virov za življenje na Zemlji. V svojem domačem okolju so eksperimentalno preučevali pH-vrednosti vode, slanost in učinkovitost različnih načinov čiščenja vode.

Pri snovanju eksperimentalnega dela je pomembno, da imamo poleg snovi, ki vstopajo v kemijske reakcije, nadzor tudi nad eksperimentalnimi pogoji (temperatura, tlak, katalizator ipd.), saj je od njih odvisen potek kemijskih reakcij.

Izraz spremenljivka se v kemiji nanaša na merljivo količino, ki se spreminja, konstanta pa na tisto merljivo količino, ki se ne spreminja, torej je konstantna.

Poglejmo primer. Vemo že, da življenje v vodi omogoča v vodi raztopljeni kisik. Življenje v vodi je ogroženo, kadar je v vodi manj kot 5,0 mg/L kisika. Do množičnega pogina rib pride v pogojih, ko je kisika manj kot 1-2 mg/L več ur.  

V toplih poletnih dneh se temperature voda dvignejo in zato nas zanima, kako se topnost kisika v vodi spreminja v odvisnosti od temperature in tlaka. Tovrstne podatke raziskovalci pridobijo z eksperimentalnim delom in jih običajno predstavimo z grafom.

Topnosti kisika v vodi v odvisnosti od temperature pri treh različnih tlakih

 

<NAZAJ
>NAPREJ1/296