Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Prehodne kovine

Različne kovine imajo različne lastnosti. Zato jih uporabljamo za različne namene. Preden se odločimo, katero kovino bomo uporabili, moramo dobro vedeti, kako se kovina odziva na fizikalne vplive (udarci, zvijanje, ali je dovolj trdna za načrtovano obremenitev), in poznati kemijske vplive iz okolja (reakcije s kisikom, vodo in drugimi snovmi iz okolja).

Železni Most George v Angliji, zgrajen leta 1779
Baker ne rjavi, dobro prevaja toploto in električni tok, zato ga uporabljamo za izdelavo bakrenih cevi, nadstreškov, električnih žic, grelnih cevi in nakita.

Električni vodniki so iz bakra
Nakit iz bakra

Korozija, reaktivnost in kromiranje

Vsak dan se srečujemo s kovinami, ki različno hitro reagirajo s kisikom iz zraka, z vodo in z drugimi snovmi iz okolja. Pri teh reakcijah (rečemo jim korozija) se zmanjšuje trdnost kovine. Nekatere kovine z reakcijami zaščitijo svojo površino, pri drugih se nova nastala snov lušči, tretje kovine pa s snovmi iz okolja skoraj ne reagirajo.

Aluminij je lahka kovina (2,7 g/cm3), ki na zraku reagira s kisikom. Pri reakciji nastane aluminijev oksid Al2O3, ki se oprime površine in ščiti aluminij pred nadaljnjo reakcijo.

aluminij + kisik → aluminijev oksid
4Al(s) + 3O2(g) → 2Al2O3(s)

Železo je gostejše (7,9 g/cm3) od aluminija, dobro odporno proti fizikalnim vplivom, a na vlažnem zraku reagira s kisikom in vodo. Pri reakciji nastane spojina železov oksid. To je spojina rjave barve (rja), ki je krhka in se od železa lušči.

Železov oksid ne ostane na površini železa in železa ne ščiti pred nadaljevanjem reakcije, zato so vedno novi deli železa izpostavljeni rjavenju. Železo zato zaščitimo z različnimi barvnimi premazi, ki onemogočajo stik železa z vodo in kisikom.

železo + kisik + voda → železov oksid (rja) 

<NAZAJ
>NAPREJ171/264