Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Mavrične barve in optična prizma

Barve so skrite v spektru bele dnevne svetlobe. Pokažejo se na primer pri prehodu svetlobe skozi optično prizmo, v naravnem pojavu mavrice, v milnih mehurčkih, na tanki plasti razlite nafte v luži ali na biserni plasti nekaterih morskih školjk in polžev.

Oglej si animacijo loma svetlobe ob prehodu skozi optično prizmo in barve primerjaj z mavrico iz narave na sliki.

Mavrica (http://en.wikipedia.org/wiki/Rainbow)

Mavrica nastane zaradi loma sončne svetlobe na dežnih kapljicah. Bela sončna svetloba vsebuje valovanje različnih frekvenc in valovnih dolžin, ki v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. Do loma pride, ko svetloba iz zraka vstopi v dežno kapljico. Različnim valovanjem, ki sestavljajo belo svetlobo, se spremenita hitrost in smer. Modrovijolična svetloba ima najvišjo frekvenco, zato potuje najpočasneje; v dežni kapljici se najbolj lomi, zato je vidna na spodnjem delu v mavrice. Obratno velja za rdečo svetlobo, ki ima najnižjo frekvenco, potuje najhitreje in je po lomu v dežnih kapljicah vidna na vrhu mavrice.

Oglej si še animacijo o razklonu svetlobe na optični prizmi na http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Light_dispersion_conceptual_waves.gif

 

<NAZAJ
>NAPREJ241/271