Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Plini v zraku

Iz zraka lahko dobimo posamezne pline: dušik, kisik in druge. V ta namen zrak najprej očistijo in odstranijo ogljikov dioksid. Zrak nato močno ohladijo na –200 oC, da iz plina nastane tekočina. Nato utekočinjen zrak postopno segrevajo. Pri –196 oC začnejo izhajati pare dušika, ki jih prestrežejo. Preostalo tekočino, v kateri so kisik, argon in nekateri drugi plini, segrevajo naprej. Pri –183 oC preide v plin tudi kisik. Pline v zraku lahko ločimo, ker preidejo iz tekočega v plinasto stanje pri različnih temperaturah.
 

Kisikarna Jesenice

Vrelišča nekaterih plinov v tekočem zraku.

Kisik nastaja pri fotosintezi rastlin in se porablja pri celičnem dihanju. Količina kisika v zraku pa se ne spreminja. Pri celičnem dihanju kisik v organizmih razkraja (reagira ali kaj podobnega ) glukozo v ogljikov dioksid in vodo, sprosti pa se energija, ki je osnova za življenje organizmov. Ta proces porabe kisika v organizmih imenujemo celično dihanje. 

 

Kisik je potreben tudi za gorenje lesa in drugih goriv, ki vsebujejo vezana ogljik in vodik. Če je dovolj kisika, poteka popolno gorenje. Kisik se spoji z ogljikom v ogljikov dioksid, z vodikom pa v vodo. Pri tem se sprostita tudi toplota in svetloba. Pri nepopolnem gorenju, ko je premalo kisika, pa nastanejo tudi druge snovi.

Shema za popolno gorenje

Ogenj pogasimo na različne načine. Če ga polijemo z vodo, znižamo temperaturo in ogenj ugasne. Na gorečo snov vržemo pesek ali tako, da s prahom ali peno iz gasilnega aparata pokrijemo gorečo snov in preprečimo kisiku dostop do nje. Dušik uporabljajo za globoko zmrzovanje živil in pakiranje živil. Dušik je pomemben tudi za pridobivanje vrste snovi, med njimi tudi umetnih gnojil. Argon se uporablja za polnjenje žarnic, v neonskih žarnicah za modro svetlobo in pri varjenju kovin.

<NAZAJ
>NAPREJ4/332