Vrsto snovi in njihovih sprememb ter lastnosti lahko zaznamo s svojimi čutili. To je na makro ravni. Vzorci snovi pa so pogosto tako majhni, da jih lahko opazujemo in ugotavljamo njihove lastnosti in spremembe pod mikroskopom, npr. krvne celice ter bakterije. Te zaznamo na mikroskopski ravni. Snovi pa so zgrajene iz tako majhnih delcev, da jih ne vidimo pod mikroskopom. Te delce imenujemo atome.
Na skali, podani v metrih, primerjamo velikost človeka z velikostjo atoma.
Za lažjo predstavo so izračunali, da bi lahko na 1 cm dolžine nanizali 25 milijonov atomov drugega ob drugem.
Primerjajmo velikost češnje z velikostjo atoma. Atom je stomilijonkrat (100.000.000 krat) manjši od češnje. To je tolikokrat, kot je velikost češnje manjša od velikosti Lune.
Kljub temu da so atomi tako majhni, omogočajo sodobne tehnike dokaz za njihov obstoj. Z napravo, ki jo imenujemo tunelski mikroskop, lahko posnamemo površino snovi tako, da so vidni skupki atomov. Konica svinčnika je iz grafita. V grafitu so atomi ogljika. Podana je porazdelitev atomov ogljika v grafitu. Temne lise so atomi ogljika.
|