Preizkus znanja 1

Jabolko ni padlo daleč od drevesa

Ni Apple, je pa jabolko. Proizvod, ki ni visokotehnološki, pa vendar je podjetju Evrosad prinesel naziv dolenjsko-posavske gazele leta. Njihova jabolka jedo tudi šejki v Dubaju! Leta 1995 je Ivan Kozole, direktor Agrokombinata Krško, dobil ukaz, da sadjarsko dejavnost ukine, a se tej zahtevi ni uklonil. Ustanovil je svoje podjetje, tradicijo pa je nato nadaljeval njegov sin Boštjan Kozole, ki je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa in je najzaslužnejši, da krško podjetje danes izvozi kar dve tretjini svoje letine.

Težko je verjeti, da lahko s tako preprostim pridelkom, kot je jabolko, osvojiš svet. Kaj je skrivnost uspeha?

Gre za zelo občutljivo dejavnost. Če samo eno leto malo popustiš, je to težko nadomestiti. V našem primeru gre za dejavnost, ki ima v Sloveniji večdesetletno tradicijo.

Vsekakor je bilo smiselno, da ste začeli osvajati tuja tržišča. Kako se je vse skupaj začelo?

Ob vstopu v Evropsko unijo sta se hrvaški in bosanski trg čez noč zaprla. Na drugi strani se je pojavila priložnost na skupnem trgu Evropske unije, kjer pa nismo imeli tako rekoč nobenih izkušenj. Šel sem v svet. To je bilo ključno. Ob neki priložnosti sem Chrisa Whita, urednika najpomembnejše svetovne sadjarske revije, vprašal, ali mi lahko pomaga s kontakti v Avstriji in Nemčiji, on pa mi je na pol v šali predlagal Anglijo, ki je vedno slovela kot najzahtevnejši trg za sadje in zelenjavo. Ob dejstvu, da uvozijo 80 odstotkov jabolk, sem videl priložnost, čeprav sem vedel, da bodo potrebni visoki standardi. Oblikovali smo ekipo in jeseni 2004 nam je uspelo pripraviti prvi kamion.

Koliko jabolk zdaj prodate v Angliji?

Leta 2004 smo prodali 51 ton jabolk, lani pa smo presegli mejo dveh milijonov kilogramov.

Kaj pa Dubaj? Kako ste prišli tja?

Iz Dubaja oz. Bližnjega in Srednjega vzhoda

smo imeli povpraševanje že leta 2009, a nismo bili sposobni pakirati za ladijski tovor. Z graditvijo novega sortirno-pakirnega centra leta 2010 se nam je odprla tudi ta možnost in jeseni 2011 smo poslali prve zabojnike v Dubaj k partnerju, ki poskrbi, da so naša jabolka v 18 državah.

Kako poskrbite za ustrezen prevoz jabolk na oddaljena tržišča?

V zabojnikih je posebna klima, torej temperatura in vlaga. Zato ni razlike in je tako, kot če bi bila jabolka v hladilnici. Enaka jabolka, kot so na slovenskem trgu, gredo tudi v Dubaj.

Katera sorta jabolk je najpopularnejša?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sorta royal gala najzanimivejša. Prodajamo jo lahko na vseh trgih. Poleg tega pa odlično uspeva na slovenskih tleh.

Zakaj ste prav pri tej sorti tako uspešni?

Ni stvar znati ali ne znati, veliko je odvisno od klime in zemlje. Pokazalo se je, da pri tej sorti, ki jo obiramo v drugi polovici avgusta in prve dni septembra (zaradi izjemne klime, ki je pogojena z vplivom Jadranskega morja in Alp), dosegamo izjemno notranjo kakovost.

Zakaj je v Sloveniji, ki ima odlične razmere za pridelavo sadja, v trgovinah na prodajnih policah toliko sadja iz tujine?

V zadnjih dveh letih je tega manj, se pa pojavljajo jabolka iz Avstrije, Italije in Slovaške, kar je nerazumljivo in nepotrebno. V Sloveniji pridelamo dvakrat več jabolk, kot jih porabimo.

Kako lahko zaščitite pridelek?

Pri toči uporabljamo protitočne mreže, s katerimi imamo pokrito polovico pridelka. Pri pozebi gre za sistem oroševanja. V hladnih nočeh orošujemo, medtem ko pri suši dodajamo vodo z namakanjem, kar pa je večji problem. Vsa ta leta država ni poskrbela za infrastrukturo namakalnih sistemov, čeprav smo na to opozarjali. V Sloveniji imamo dovolj vode, smo ena najbolj vodnatih držav na svetu. Ogromno vode nam odteče, glavna težava pa je prezahteven postopek pridobivanja vodnih dovoljenj.

V Sloveniji je še veliko neobdelanih površin. Se vam ne zdi, da je tu še veliko rezerv?

Absolutno. Po mojih podatkih je v Sloveniji več kot 50 tisoč hektarjev neobdelanih površin, res je, da so med njimi tudi težje obdelovalne površine, vendar so mnoge površine zaradi nerešenih lastniških razmerij danes neobdelane. Posebej v sadjarstvu in zelenjavarstvu vidim velik potencial. Ni pa dovolj biti le na domačem trgu, vzporedno je treba iti na izvozne trge.

Pojeste vsak dan kakšno jabolko? Ga vedno operete?

Vsak dan pojem vsaj eno. Brez izjeme. Vedno ga pa ne operem.

Tomaž Okorn

Prirejeno po članku: Jabolko ni padlo daleč od drevesa, z dne 21. 9. 2014

Npr.: Avtor je tvoril besedilo, da bi nam predstavil prejemnika naziva dolenjsko-posavske gazele za leto 2012. ALI

Avtor je besedilo tvoril, da bi nam predstavil Boštjana Kozoleta, ki se ukvarja z izvozom jabolk/ki je prejel naziv dolenjsko-posavske gazele za leto 2012.

Točkovanje pravilnih rešitev:
- pravilen odgovor 1 točka

Jabolko ni padlo daleč od drevesa		Naslov besedila.
Ni Apple, je pa jabolko. /.../		Uvodno predstavitveno besedilo.
Kaj pa Dubaj? Kako ste prišli tja?		Vprašanje, grafično ločeno od odgovora.
Vsak dan pojem vsaj eno. Brez izjeme. Vedno pa ga ne operem.		Odgovor, grafično ločen od vprašanja.
Tomaž Okorn		Avtor besedila.

4. Kako imenujemo posamezne dele besedila? Poveži pare.

6. Koliko oseb je sodelovalo v pogovoru? Odgovori.

7. Kdo je bil vpraševalec in kdo vprašani (intervjuvanec)? Poved dopolni s podatki iz besedila. Pozoren bodi na zapis velike začetnice.