Ni Apple, je pa jabolko. Proizvod, ki ni visokotehnološki, pa vendar je podjetju Evrosad prinesel naziv dolenjsko-posavske gazele leta. Njihova jabolka jedo tudi šejki v Dubaju! Leta 1995 je Ivan Kozole, direktor Agrokombinata Krško, dobil ukaz, da sadjarsko dejavnost ukine, a se tej zahtevi ni uklonil. Ustanovil je svoje podjetje, tradicijo pa je nato nadaljeval njegov sin Boštjan Kozole, ki je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa in je najzaslužnejši, da krško podjetje danes izvozi kar dve tretjini svoje letine.

Težko je verjeti, da lahko s tako preprostim pridelkom, kot je jabolko, osvojiš svet. Kaj je skrivnost uspeha?

Gre za zelo občutljivo dejavnost. Če samo eno leto malo popustiš, je to težko nadomestiti. V našem primeru gre za dejavnost, ki ima v Sloveniji večdesetletno tradicijo.

Vsekakor je bilo smiselno, da ste začeli osvajati tuja tržišča. Kako se je vse skupaj začelo?

Ob vstopu v Evropsko unijo sta se hrvaški in bosanski trg čez noč zaprla. Na drugi strani se je pojavila priložnost na skupnem trgu Evropske unije, kjer pa nismo imeli tako rekoč nobenih izkušenj. Šel sem v svet. To je bilo ključno. Ob neki priložnosti sem Chrisa Whita, urednika najpomembnejše svetovne sadjarske revije, vprašal, ali mi lahko pomaga s kontakti v Avstriji in Nemčiji, on pa mi je na pol v šali predlagal Anglijo, ki je vedno slovela kot najzahtevnejši trg za sadje in zelenjavo. Ob dejstvu, da uvozijo 80 odstotkov jabolk, sem videl priložnost, čeprav sem vedel, da bodo potrebni visoki standardi. Oblikovali smo ekipo in jeseni 2004 nam je uspelo pripraviti prvi kamion.



Kako poskrbite za ustrezen prevoz jabolk na oddaljena tržišča?

Katera sorta jabolk je najpopularnejša?

Zakaj ste prav pri tej sorti tako uspešni?