Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Simon Gregorčič: Soči

Preberi Gregorčičevo pesem Soči. Manj znane besede so obarvane in razložene.

{Krasná;zelo lepa, čudovita} si, bistra hči planin,
{brdká;brhka, lepa} v {prirodni;naravni} si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne {srd;divjost, silovitost} ne moti,
krasná si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je {legák;lahkoten}
ko {hod;hoja} deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine –
krasná si, hči planin!
Rad gledam ti v valove {bodre;vedre, živahne},
valove te zelenomodre:
temná zelén planinskih trav
in vedra {višnjevost;vijoličasto moder} višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega nebá,
na rosah zelenih gorá
lepoto to si pila –
krasná si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav –.
Bog {sprimi;zastar. sprejmi} te tu sred planjav!...
Kako glasnó, ljubó šumljaš
kako čvrstó, krepkó skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj {trudno;utrujeno} lezeš in počasi,
zakaj so {tožni;žalostni, otožni} tvoji glasi?
Težkó se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega {domovja;domov}?
Obojno {bol;bolečino} pač tu trpiš,
v tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza – krasna!
Krasná si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi {žuga;grozi, preti}
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z {gorkega;toplega} bo juga,
divjal čez {plodno;rodovitno} bo {ravan;ravnino},
ki tvoja jo napaja struga –
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo {obok;nebesni obok, nebo},
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom – oh, {bitva;bitka} vroča!
Tod {sekla;sekala} bridka bodo {jekla;orožje iz jekla, npr. sablje, bajoneti},
in ti mi boš krvava tekla,
kri naša te pojila bo,
sovražna te {kalila;delala motno} bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,

tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez {branove;branike, nasipe} stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Pesem je, kot napoveduje že njen naslov, posvečena reki Soči. Ali lahko že po prvem branju ugotoviš, kakšen odnos ima izpovedovalec do reke? Označi pravilne odgovore.

Pesem ponovno glasno preberi. Kako nate učinkujejo manj znane (označene) besede? Odgovori.

<NAZAJ
>NAPREJ378/547