Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Vsakdo že ima nekaj izkušenj s plavanjem v slani in sladki vodi oziroma v morju in v bazenu. Do sedaj že vemo, da vzgon omogoča plavanje v tekočinah in je odvisen od gostote oziroma specifične teže tekočine. Zato je lažje plavati v morju kot v sladkovodnem bazenu. Na animaciji lahko s spreminjanjem gostote telesa in okoliške tekočine spremljaš spreminjanje velikosti vzgona in teže na telo.

Večina teles, ki jih spremljamo pri plavanju, je nehomogenih, saj po celoti nimajo enake gostote. Mednje spadajo ladje, čolni, podmornice, tudi človek in živali.

Ribe kostnice imajo ribji mehur, ki mu lahko spreminjajo prostornino. S tem spreminjajo vzgon, kar jim omogoča, da v vodi lebdijo, se dvigajo ali spuščajo.

Nekatere vodne živali, kot sta kit in morski pes, so zmanjšale povprečno gostoto telesa z veliko vsebnostjo olj v telesu. Želve in pingvini pa so primeri potapljačev na dah, podobno kot človek.

Ladje, jadrnice, čolni ... plavajo na vodi, zato je njihova povprečna gostota ves čas približno enaka in manjša od vode. Podmornice zaradi spremembe globine svojega položaja spreminjajo svojo povprečno gostoto. Za potop morajo imeti večjo povprečno gostoto kot voda. To naredijo s polnjenjem prekatov z vodo. Ko se želijo znova dvigniti na gladino, pa vodo  iz njih izčrpajo.

Čeprav ima zrak zelo majhno specifično težo, lahko v zraku plava zelo velik balon. V toplozračnem balonu je treba segrevati zrak, da se zrak v njem razširja. Povprečna gostota celega balona tako postane manjša od gostote okoliškega zraka, zato se balon v zraku dviga.

V zraku plavajo tudi vodikovi in helijevi baloni. Polnjeni so s plinoma, ki sta redkejša od zraka.

<NAZAJ
>NAPREJ256/260