Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Poleg {aktivnih ognjenikov;Med dejavne na splošno prištevamo vse ognjenike, ki so bruhali ali bili na stopnji dejavnih postvulkanskih pojavov v zadnjih 2000 letih.} poznamo tudi ugasle, vendar so mnogi med njimi le v fazi dolgotrajnega mirovanja. Imenujemo jih speči ognjeniki, ki lahko nepričakovano nenadoma spet postanejo dejavni.

Smrekovško pogorje je zgrajeno pretežno iz andezitnega tufa, ki je posledica vulkanizma pred 30 milijoni leti (terciar).

Ob izbruhih ognjenikov lahko nastajajo:
  • potresi,
  • cunamiji,
  • blatne poplave, kadar ognjeniško gradivo pada v vodo.

Na območjih spečih ognjenikov se pojavljajo postvulkanski pojavi, kot so:
  • izviri mineralne in termalne vode,
  • gejzirji (vroč vrelec, ki skozi odprtino v Zemljini skorji v navadno stalnih presledkih brizga v zrak vodo in vodno paro),
  • fumarole  (na površje uhajajo vodna para, plini in različne kisline z zelo visoko temperaturo),
  • solfatare  (na površje uhajajo žvepleni plini in vodna para),
  • mofete (izhajanje vročega ogljikovega dioksida).

Nastanek vulkanov

Razmisli, katere postvulkanske pojave lahko izkoriščamo in kako.

<NAZAJ
>NAPREJ20/320