Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Pojave, ki nastanejo ob dvigovanju magme proti Zemljinemu površju ali na površje, imenujemo vulkanizem. Magma, ki prodre na površje, se imenuje lava.

Kljub neposredni ogroženosti prebivalstva ob vulkanskih izbruhih ima vulkanizem tudi številne {pozitivne učinke;Na vulkanskih kamninah nastajajo zelo rodovitne prsti, pojavljajo se izviri termalne in mineralne vode, nastanejo pomembna rudišča, zaradi naravnih znamenitosti se lahko razvije turizem.}.

Na območjih, kjer so speči ognjeniki, se pojavljajo postvulkanski pojavi: gejziri, fumarole, sulfatare, mofete, izviri mineralne in termalne vode.

Etna na Siciliji
2_2_5-1.jpg<>Etna na Siciliji 2_2_5-2.jpg<>Fudži na Japonskem 2_2_5-3.jpg<>Ognjenik Kibo je najvišji vrh Kilimandžara
2_2_5-4.jpg<>Krakatav v Indoneziji 2_2_2-6.jpg<>Popocatepetl v Mehiki 2_2_5-6.jpg<>Eyjafjallajökull na Islandiji
2_2_5-7.jpg<>Kilauea na Havajih

Potres je nenadno in sunkovito tresenje Zemljine skorje, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč. Izhodišče ali žarišče potresa imenujemo hipocenter, točka, kjer potresni sunek doseže površje, je epicenter. Naprava za merjenje moči potresa je seizmograf.

Magnitudo potresa določamo z 9-stopenjsko Richterjevo lestvico, učinke potresa pa z 12-stopenjsko evropsko makroseizmično lestvico (EMS). Najmočnejši potresi nastanejo na robovih tektonskih plošč, ko plošče drsijo druga ob drugi. Ob drsenju nastaja močno trenje, napetosti v kamninah pa naraščajo, dokler te ne počijo in pride do hitrega zdrsa, ki ga občutimo kot potres.

Poleg smrtnih žrtev in velike gmotne škode na stavbah, prometnicah in komunalni infrastrukturi imajo potresi tudi posredne učinke, kot so proženje podorov in zemeljskih plazov, požari, cunamiji, izbruhi bolezni zaradi nehigienskih razmer, panika med ljudmi in drugo.

Slovenija leži na stiku manjših tektonskih plošč, zato so potresi pogosti. Potresno najbolj ogroženi so osrednji, severozahodni in jugozahodni deli države.

Reši premetanko. Če jo rešiš pravilno, dobiš možnost reševanja nove premetanke. V primeru, da premetanke ne znaš rešiti, klikni gumb Osveži in poskusi z naslednjo.

<NAZAJ
>NAPREJ23/320