Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Potresna ogroženost v Sloveniji

Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, saj se na njenem ozemlju stikajo tri tektonske enote: Alpe, Dinaridi in Panonski bazen. Večina ozemlja Slovenije leži na manjši Jadranski plošči, stisnjeni med veliko Afriško ploščo na jugu in Evrazijsko ploščo na severu. Jadranska plošča potuje v nasprotni smeri urinega kazalca. Na določenih mestih je razpokana in se nariva na osrednji del plošče. To povzroči sproščanje velikih napetosti pod površjem, kar povzroča potrese.

Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih magnitud, so lahko njihovi učinki zaradi razmeroma plitvih žarišč dokaj veliki. Žariščna globina je zelo pomemben dejavnik, saj vpliva na moč učinkov potresa − enako močan  potres z globljim žariščem ima na površju manjše učinke.

Potresna žarišča lahko nastajajo na celotnem območju Slovenije, vendar so potresno najbolj ogroženi:
  • Ljubljanska kotlina,
  • Idrijsko in Cerkljansko hribovje,
  • Krško-Brežiška kotlina in
  • Posočje.

Najmanj potresov je v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije.

Samo v 20. stoletju je bilo pri nas 13 potresov, katerih intenziteta je presegla VII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici, kar pomeni, da so povzročili večjo gmotno škodo.

Posledice potresa v Posočju leta 1998

Ali veš?
V Sloveniji potresno aktivnost spremlja Agencija RS za okolje. Podatke o potresih lahko najdeš na njihovi spletni strani.

Zaradi katastrofalnih posledic potresov je na potresnih območjih obvezna {potresno varna gradnja;Pravilnik o potresno varni gradnji objektov je bil v Jugoslaviji sprejet leta 1981, zato je večina stavb, ki so bile zgrajene pred tem letom, potresno nevarnih ali le pogojno varnih. Od leta 2005 velja v Sloveniji evropski standard za potresno odporno gradnjo, Eurocode 8.}. Posamezni objekti morajo biti mehansko odporni in stabilni ves čas njihove uporabne dobe, da se zmanjšajo ogroženost ljudi, živali in premoženja tako v objektih kot njihovi neposredni okolici. Prva stavba v Sloveniji, ki je bila zgrajena s posebno protipotresno zaščito, je bil ljubljanski nebotičnik.

Razmisli, zakaj je pomembno, da pri gradnji jedrskih elektrarn, akumulacijskih pregrad, skladiščih strupenih snovi in podobnih zgradbah natančno upoštevamo evropski standard za potresno varno gradnjo.

<NAZAJ
>NAPREJ22/320