Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vodni promet je ohranil pomembno vlogo, saj je v primerjavi s cestnim, železniškim in letalskim cenejši. Zlasti pomemben je pri prevozu težkega tovora, razsutega tovora in nafte. Z regulacijo rek in gradnjo prekopov so v številnih državah nastala vodnoprometna omrežja, kakršno je na primer prekop Donava–Majna–Ren. Ladijski promet je pomemben na velikih rekah, kot so Amazonka, Misisipi, Reka svetega Lovrenca, Ren, Volga, Donava in številni azijski veletoki.

Ponovi, kakšen tip obale je najprimernejši za gradnjo pristanišč in kaj je pristaniški čas.

Svetovno morje omogoča povezavo med celinami in različnimi državami. Poleg tovornega je predvsem v turistične namene razvit tudi potniški ladijski promet.

Že od nekdaj človek morja izkorišča kot pomemben vir hrane. Iz morja pridobimo 25 % beljakovin živalskega izvora. Pretiran ribolov, ki ne omogoča obnavljanja ribjega zaroda, postaja vse večji svetovni problem. Alternativa je uporaba krila (red višjih rakov, med katerimi je najbolj znan arktični kril, ki se pojavlja v velikih jatah; njegova biomasa je ocenjena na 500 milijonov ton), zlasti za krmila v kmetijstvu, delno tudi za prehrano ljudi. {Haloge;Rastline iz Tihega oceana, bogate z jodom in drugimi mineralnimi snovmi.}, ki jih predelujejo predvsem na Japonskem, uporabljajo za prehrano ljudi in v kemični industriji.

Razmisli o kakovosti rib, vzrejenih na ribjih farmah.

Morska dna plitvih šelfnih morij postajajo pomembna črpališča nafte in zemeljskega plina. Morja so skladišča rudnin, med katerimi ima najdaljšo tradicijo pridobivanje soli. Najdonosnejše so soline v vročih sušnih predelih, kjer je izhlapevanje morske vode hitro in ni padavin.

Sečoveljske soline nimajo večje gospodarske vloge - njihov temeljni namen je naravovarstveni in kulturni. Od leta 1989 so zavarovane kot krajinski park. V njih so ohranjeni habitati redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi dolgotrajnega delovanja človeka je tu nastal tipičen solinski ekosistem. Sečoveljske soline so kot mednarodno pomembno mokrišče uvrščene na seznam Ramsarskih mokrišč. Ramsarska konvencija je mednarodni sporazum o zaščiti mednarodno pomembnih mokrišč.

V plitvih morjih kopljejo pesek pa tudi premog in železovo rudo. Na dnu globokih morij so manganovi gomolji rastlinskega in živalskega izvora, ki vsebujejo baker, kobalt, nikelj in druge kovine. Na obalah Namibije izkopavajo pesek, ki je bogat z diamanti.

Ponovi, kakšen je vpliv morja na podnebje.

<NAZAJ
>NAPREJ178/320