Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Sodobni način življenja je spremenil tudi podobo naselij. Boljša prometna povezanost med podeželjem in mestom omogoča številčnejše dnevne migracije. V obdobju industrializacije so bile značilne selitve prebivalstva s podeželja v mesta, kar je v številnih podeželskih naseljih povzročilo zmanjševanje števila prebivalcev in njihovo staranje. V postindustrijskem obdobju so se okrepile selitve prebivalstva iz mest na mestno obrobje in na bivalno privlačna podeželska območja.

Izberi dejavnike, ki spodbujajo selitve iz mestnih središč na mestna obrobja in na podeželje.

Rast in širjenje mest (urbanizacija) ter širjenje mestnih dejavnosti in mestnega načina življenja na podeželje (suburbanizacija) so najintenzivnejši sodobni procesi spreminjanja pokrajine.

Z oddaljevanjem od mestnega središča vplivi mesta slabijo in mestna pokrajina postopoma prehaja v podeželsko. Med mestom in podeželjem nastaja vmesno obmestno območje, ki je zaradi urbanizacije in industrializacije spremenilo podobo in funkcijo. Ko opazujemo tovrstna območja, se pogosto težko odločimo, ali je naselje še del sodobnih razpršenih mest ali gre že za podeželje.

Nekdanje vasi imajo zaradi suburbanizacije spremenjen videz in funkcijo. Spremenjene so v urbanizirana podeželska naselja.

ZerrmatProstorska preobrazba podeželskih naselij v razvitih državah Evrope poteka načrtno. Čeprav večina aktivnih prebivalcev teh naselij ni zaposlena v kmetijstvu, naselja v precejšni meri ohranjajo prvotno podobo. Ohranjajo se vaški tloris, tradicionalne kmečke hiše in gospodarska poslopja, čeprav ne služijo več prvotnemu namenu.

V Sloveniji preobrazba podeželskih naselij poteka manj premišljeno, saj pri gradnji novih objektov ni v zadostni meri upoštevana stavbna dediščina. Nove stanovanjske hiše se gradijo na dvoriščih poleg starih kmečkih hiš. Lahko jih gradijo vzdolž prometnic in tako širijo {obstoječe naselje;Posledica tega je zraščanje sosednjih naselij v nekakšne sodobne »dolge vasi«. Ponekod gradijo nova stanovanjska območja na robu vasi, kar lahko pomeni izgubo rodovitnih zemljišč, razvrednotenje kulturne pokrajine in ne nazadnje drago komunalno opremljanje novega dela naselja.}.

V urbaniziranih podeželskih naseljih se spreminja videz hiš − uveljavlja se gradnja stavb mestnega videza. Hlevi, skednji in ostala gospodarska poslopja spreminjajo svojo vlogo in postajajo delavnice, garaže, skladišča in podobno.

Hiša na panonskem podeželju ne ohranja značilne vaške arhitekturne dediščine (Krašči, Goričko).

<NAZAJ
>NAPREJ218/320