Rast industrijskih mest je bila najhitrejša v času po drugi svetovni vojni. V prvem obdobju po njej so se najbolj širila mesta v razvitih državah sveta, v zadnjih dveh desetletjih pa mestno prebivalstvo {najhitreje narašča;Prebivalci mest sveta leta 1950 − 0,7 milijard, prebivalci mest sveta leta 2010 − 3,5 milijard, predvideno število prebivalcev mest sveta za leto 2050 − 6,3 milijarde.} v državah v razvoju.
Mesto ob širjenju dobi značilen tloris, poveča se gostota pozidave in spremeni se njegov videz. Na členitev mesta na različna območja najbolj vpliva cena zemljišč, ki je navadno najvišja v notranjem delu mesta. To je center mesta, v katerem je {poslovno središče;Poslovno središče različno poimenujemo (city v Veliki Britaniji, downtown v ZDA, Altstadt v Nemčiji). Je središče poslovnega, družbenega, trgovskega in kulturnega življenja mesta ter stičišče prometnega omrežja. Lahka dostopnost privlači raznovrstne trgovine in veliko kupcev. V središču prevladujejo sedeži bank, zavarovalnic, različnih agencij, hoteli in restavracije. Tu je veliko možnosti za zaposlitev v storitvenih dejavnostih. Ta del mesta ima živahen utrip podnevi, ponoči pa se izprazni, saj večina ljudi sem hodi na delo, živijo pa drugje.}.
S premeščanjem industrije iz notranjega dela mesta na obrobje mesta, z gradnjo trgovskih, izobraževalnih in drugih con se v zelena, mirnejša predmestna območja naseljujejo premožnejši prebivalci. Izpraznjene notranje predele mesta pa naselijo novi priseljenci in manj premožni prebivalci, zato tamkaj nastajajo {marginalna naselja;Obrobna, manjvredna naselja barak ali drugih nekakovostnih stavb, naselja brez dobre komunalne oskrbe, v katerih prevladujeta revščina in kriminal.} in geti.