Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rast velemest

Rast industrijskih mest je bila najhitrejša v času po drugi svetovni vojni. V prvem obdobju po njej so se najbolj širila mesta v razvitih državah sveta, v zadnjih dveh desetletjih pa mestno prebivalstvo {najhitreje narašča;Prebivalci mest sveta leta 1950 − 0,7 milijard, prebivalci mest sveta leta 2010 − 3,5 milijard, predvideno število prebivalcev mest sveta za leto 2050 − 6,3 milijarde.} v državah v razvoju.

Delež mestnega prebivalstva po celinah glede na celotno mestno prebivalstvo sveta

Kje je rast mestnega prebivalstva najbolj enakomerna?

{Avstralija_z_Oceanijo;Evropa;Afrika}

Razmisli, zakaj v preglednici ni evropskih mest.

Mesto ob širjenju dobi značilen tloris, poveča se gostota pozidave in spremeni se njegov videz. Na členitev mesta na različna območja najbolj vpliva cena zemljišč, ki je navadno najvišja v notranjem delu mesta. To je center mesta, v katerem je {poslovno središče;Poslovno središče različno poimenujemo (city v Veliki Britaniji, downtown v ZDA, Altstadt v Nemčiji). Je središče poslovnega, družbenega, trgovskega in kulturnega življenja mesta ter stičišče prometnega omrežja. Lahka dostopnost privlači raznovrstne trgovine in veliko kupcev. V središču prevladujejo sedeži bank, zavarovalnic, različnih agencij, hoteli in restavracije. Tu je veliko možnosti za zaposlitev v storitvenih dejavnostih. Ta del mesta ima živahen utrip podnevi, ponoči pa se izprazni, saj večina ljudi sem hodi na delo, živijo pa drugje.}.

S premeščanjem industrije iz notranjega dela mesta na obrobje mesta, z gradnjo trgovskih, izobraževalnih in drugih con se v zelena, mirnejša predmestna območja naseljujejo premožnejši prebivalci. Izpraznjene notranje predele mesta pa naselijo novi priseljenci in manj premožni prebivalci, zato tamkaj nastajajo {marginalna naselja;Obrobna, manjvredna naselja barak ali drugih nekakovostnih stavb, naselja brez dobre komunalne oskrbe, v katerih prevladujeta revščina in kriminal.} in geti.

Za mesta je značilno prostorsko razslojevanje.

Razmisli, zakaj bogatejši sloj prebivalstva želi živeti v notranjem delu mesta.

Marginalno naselje (Cape Town, Južna Afrika)
Stavbe v centru Milana imajo tudi bivalno vlogo.

<NAZAJ
>NAPREJ224/320