Voda je zaradi dostopnosti in uporabnih lastnosti nepogrešljiva pri vseh vsakdanjih opravilih doma, v industriji, skratka povsod. V Sloveniji se 70 % vode uporablja v energetiki za hlajenje, 16 % je uporabimo kot pitno vodo, 14 % pa kot tehnološko vodo.
Pitna voda se v gospodinjstvih porabi za: kopanje in umivanje (32 %), sanitarije (32 %), pranje (14 %), pomivanje (7 %), čiščenje (4 %), kuhanje (7 %) in drugo.
Gospodinjstva najbolj onesnažujejo vodo s pranjem in s fekalijami. Voda, ki jo uporabljamo za pranje, raztaplja pralna sredstva, ki vsebujejo polifosfate, perborate in številne druge spojine, ki marsikje mimo čistilnih naprav onesnažujejo površinske vode.
Kmetijstvo vodo onesnažuje z umetnimi gnojili, ki so spojine dušika, fosforja
in kalija. Ti trije elementi (NPK) so nujno potrebni za rast rastlin.
Nitrati in amonijeve spojine se v vodi dobro topijo. Ob izlivu večjih količin umetnih gnojil v vodo se na površju potokov razvijejo
rastline, predvsem alge. Odmrle rastline razgradijo bakterije, ki pri tem porabijo ves raztopljeni kisik, zato preostali organizmi v vodi umrejo.
Še bolj problematična so zaščitna sredstva (pesticidi), ki lahko zaidejo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.
Leta 1989 se je tako onesnaženje podtalnice zgodilo na Dravskem polju, ko je vsebnost pesticida − herbicida aloklora bila presežena 20- do 40-krat. Ptuj in okolico so s pitno vodo oskrbovali s cisternami.