Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Snovi okoli nas razvrščamo na organske snovi in anorganske snovi.

Med organske snovi med drugim spadajo sladkor, škrob, svila, bombaž, čebelji vosek in les.

Med anorganske snovi spadajo voda, zrak, kuhinjska sol, pesek zlato, diamant, apnenec, baker.

Snovi je na organske in anorganske v začetku 19. stoletja razdelil švedski kemik Berzelius.

V 19. stoletju je veljalo prepričanje, da organske snovi lahko nastanejo le v živih organizmih, saj je za pretvorbo anorganskih snovi v organske snovi potrebna "življenjska sila", ki je prisotna v živih organizmih. To prepričanje je ovrgel nemški kemik Wöhler, ko je pripravil sečnino iz anorganskih snovi.

Ali poznate ime kemika?

Kateri kemik iz 19. stoletja je s sintezo sečnine iz anorganskih snovi pomembno vplival na razvoj razumevanja organskih snovi?

Ali veste, kako nastane sečnina iz anorganskih snovi?

S pomočjo spodnje animacije, ki predstavlja pretvorbo amonijevega cianata v sečnino, dopolnite shemo reakcije tako, da na prazna mesta z miško prenesete ustrezne spojine.

Animacija reakcijske sheme sinteze sečnine

 

 


<NAZAJ
>NAPREJ4/271