Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Stavek prepoznamo po osebni glagolski obliki (povedku), z njim namreč povemo, kaj se dogaja, kaj se je oziroma kaj se bo zgodilo.

Poved je najmanjša zaokrožena enota besedila. Začne se z veliko začetnico in konča s končnim ločilom. Sestavljena je lahko iz enega samega stavka – takrat govorimo o enostavčni povedi – ali iz dveh oz. več stavkov – takrat govorimo o večstavčni ali zloženi povedi. Večstavčne povedi so lahko podredno ali priredno zložene.

Oglej si posnetek in ob njem ponovi, po čem se povedi med seboj razlikujejo.

Podredno zložena poved
(Dvostavčna) podredno zložena poved je sestavljena iz glavnega in odvisnega stavka. V glavnem stavku je predstavljena zaokrožena misel, zato ga lahko oblikujemo tudi kot samostojno poved. Odvisni stavek, po katerem se lahko vprašamo z vprašalnico in povedkom glavnega stavka, glavnega dopolnjuje z določeno vrsto podatka.

Glavni in odvisni stavek sta med seboj povezana z veznikom; ta izraža določeno logično razmerje med obema stavkoma. Med glavnim in odvisnim stavkom vedno stoji vejica.

Priredno zložena poved

V priredno zloženi povedi vsak stavek predstavlja zaokroženo misel, zato ju lahko preoblikujemo v dve samostojni enostavčni povedi.
Npr.

Mesto ni samo meka countryja, ampak tam živi kar nekaj odličnih rockerjev.
↓
Mesto ni samo meka countryja. Tam živi kar nekaj različnih rockerejev. 

Drugi stavek prvega dopolnjuje z različnimi vrstami podatkov. Stavka sta med seboj povezana z veznikom; v večini primerov med njima stoji vejica.

Ker so stavki v zloženih povedih med seboj v različnih pomenskih razmerjih (npr. časovno, načinovno, posledično), poznamo več vrst odvisnikov in več vrst priredij.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.


Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ133/547