Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Dim Zupan: Trnovska mafija

Preberi odlomka.

Trnovska mafija je pri Tini doma preučevala stare načrte predorov v ljubljanskem hribu, po daljšem iskanju so jih našli, ko je Maja po nesreči padla vanje. Odločili so se, da jih raziščejo.

Od nekdaj je človek koprnel po odkrivanju in raziskovanju nepoznanega. V človeški zgodovini je bilo tako odkritih precej pomembnih stvari, bila je odkrita Amerika, iznašli so smodnik in penicilin, nekateri trdijo, da je bila za človeštvo najpomembnejša iznajdba kolo. Nič manj pomembno pa se ni počutila družbica, ki so jo drugi škodoželjno imenovali Trnovska mafija, ker so pač stanovali v Trnovem, na najlepšem koncu Ljubljane.

»Tako se je moral počutiti lord Carnawon, ko je v Dolini kraljev odkrival Tutankamonov grob,« je blaženo vzkliknila Nika, ki se je strastno zanimala za staro egipčansko zgodovino.

Posedli so po kupih usute zemlje v naslednji podzemni sobici in uživali kot muhe na marmeladi.

»Če samo pomislimo, da večina Ljubljančanov, kaj šele drugih Slovencev, sploh ne ve, kaj vse se skriva v hribu prav na sredi mesta,« se je tudi Tina prepustila {evforični;pretirano dobro počutje ali navdušenje} zasanjanosti.

»Res je,« se je strinjal Tine, kajti če takole pomislim, smo mi pravkar odkrili zgodovinsko znamenitost mesta. To, kar so drugi, ki so za to študirani in prav dobro plačani, zanemarili.«

/.../

»Kaj bi dala, da bi nas sedajle posnela kakšna skrivna televizijska kamera in bi še drugi mulci videli, kaj smo odkrili. To bi pokali od zavisti,« je dejala Nika.

»To bi bila prava bomba,« je veselo plosknila Tina.

»Problem je samo v tem,« se je Švejk škodoželjno režal, »da bi tisti, ki bi postavil skrivno kamero, že pred nami odkril rove. »Meni se pa ne zdijo nič zanimivi ti skrivni hodniki,« je sitno povedala Maja. »Prazni so, na pol zasuti in umazani. Nobenega lonca ni in ga nikoli ni bilo. To so same izmišljotine, pa lučka mi je ugasnila in še zebe me. Vi pa kar čepite tukaj in se važite, jaz bi šla pa rada ven.«

»Veš kaj, Maja,« se je ujezila Nika, »ti si ena nesramnica in prava nadloga. Ne vem, kako to, da ne razumeš, da gre tukaj za višje cilje.«

»Za višje cilje ne vem, vem pa, da bi ti morala biti sedaj pri teti Zdenki, in če mene ne bi bilo, bi tam iskala svoje višje cilje.«

Švejk je svetil s svojo močno baterijo po prostoru: »Kaj dosti možnosti za skrivanje loncev res ni, ko je vse obloženo s to opeko.«

»Saj sem vam rekla, da ni nobenega,« je še kar naprej jezikala Maja.

Žalostni Miha se je držal za glavo: »Ne vem, kaj bi bilo, ampak tako nekaj vročega čutim tu notri, v tem prostoru.«

»Psst,« je rekla Metka, »Žalostni nekaj čuti.«

Vsi so se zgrnili okoli njega.

<NAZAJ
>NAPREJ520/547