Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Poleg globalnega segrevanja so v večjih mestih problem onesnaževanja ozračja tudi prašni delci in strupeni plini, ki jih vdihujemo. Številna velemesta po svetu so vsak dan ovita v gosto meglo strupenih plinov.

Problem je tudi uničevanje ozonskega plašča.

Pred čim nas ščiti ozonski plašč v atmosferi?

S sproščanjem klorofluoroogljikov ($\rm{CFC}$), plinov iz hladilnih naprav, nekaterih pršil in pri izdelavi plastike, se nad zemeljskimi tečaji, v stratosferi, tanjša ozonski plašč in nastaja ozonska luknja. Na filmu si lahko ogledaš njeno spreminjanje čez leto (modre lise).

Ukrepi za zmanjševanje onesnaženja zraka

Emisije toplogrednih plinov danes zmanjšujemo z omejitvami prometa v mestih, čistilnimi napravami in z uporabo alternativnih virov energije.

Nekaj držav sveta je leta 1997 podpisalo Kjotski protokol, mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Njegovo veljavnost so leta 2012 podaljšali do leta 2020. Žal se največje države sveta, ki najbolj onesnažujejo okolje, tega dogovora ne držijo.

Najpomembnejše je zavedanje, da mora vsak posameznik narediti čim več za ohranitev okolja, čiste narave. Uporabljati moramo obnovljive vire energije in ohranjati naravo.

<NAZAJ
>NAPREJ237/260